Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo predstavilo prednostne naloge in zadnje novosti s področij zaščite, reševanja in pomoči. Govar je bilo o nedavnem vdoru hekerjev, o poplavah, gasilskih letalih in pa tudi o jedrski grožnji.

Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo (MO) Rudi Medved se je najprej lotil nedavnega vdora hekerjev v informacijski sistem Uprave za zaščito in reševanje, ki je razkril, da je dosedanji informacijskega sistema zastarel, ranljiv in ima mnogo pomanjkljivosti. Zato že poteka obsežna prenova sistema in njegovo vključitev v dobro zaščiten sistem (MO). So pa od vdora do danes opravili več inšpekcijskih nadzorov in celo forenzično preiskavo.

Za mnoge Slovence je sicer precej pomembnejši nakup opreme za reševanje in gašenje. Pravkar že poteka črpanje evropskih sredstev, nakupljene je bilo že precej opreme za protipoplavno zaščito, kmalu pa sledi 11 milijonov evrov vreden nakup 40 težkih specialnih vozil z dvigali in druge opreme za odpravljanje posledic poplav. Poleg poplav se je letos poleti izkazalo, da Slovenija nujno potrebuje letala za gašenje požarov.

»V pripravi za obravnavo na vladi je program umeščanja zrakoplovov za gašenje v sistem zaščite in reševanja, in sicer bomo dve lahki letali s kapaciteto tri tisoč litrov prek kohezijskih sredstev kupili do sredine leta 2023 in še dve v letu 2024. Ministrstvo pa bo za 72 milijonov evrov vredno transportno letalo spartan, naročeno lansko leto, kupilo modul za gašenje v vrednosti približno petih milijonov evrov,« so pojasnili z MO.

Poleg tega bo Gasilska zveza Slovenije prav pojutrišnjem prejela sredstva za pokritje stroškov julijskega gašenja na Krasu, pri čemer bo 2,7 milijona evrov namenjenih za pokritje intervencijskih stroškov, 1,5 milijona evrov pa izboljšanju delovanja posameznih GD, katerih člani so kot prostovoljci reševali Kras. Obetajo se še ureditev zavarovanj za gasilcem-prostovoljce, ureditev evidenc reševalcev in posebna davčna olajšava zanje.

Nov Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin (po vdoru hekerjev je zamenjal dosedanjega direktorja Darka Buta), pa je med drugim spregovoril o večji neodvisnosti in prevzemanju aktivnejše vloge uprave ob večjih nesrečah. Bolj zanimiv je bil zaključni del, ko je bilo govora o morebitni jedrski ogroženosti Slovenije in pripravljenost naše države nanjo.

Državni sekretar je pojasnil, da smo razmeroma dobro pripravljeni tudi glede preskrbe s tabletami kalijevega jodida, da so za zaklonišča odgovorne lokalne skupnosti, a jih vse občine nimajo, obstoječa skupna kapaciteta pa znaša 350.000 mest. Kmalu pa naj bi za preverjanje pripravljenost reševalnih služb glede jedrske nesreče (ali napada) poskrbeli tudi prek posebne štabne vaje.