Ministrstvo za obrambo in Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede sta na FDV organizirala prvo predstavitev in strokovno razpravo o predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Dokument so predstavili vodja medresorske delovne skupine in državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Klemen Grošelj, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Sandi Čurin in vršilka dolžnosti direktorice Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov mag. Nataša Dolenc.

S posodobitvijo varnostne strategije bi veljalo pohiteti, saj kriminalci in teroristi ponavadi ne čakajo na objavo v Uradnem listu (foto: mo.gov.si)

 

Z Ministrstva za obrambo (MO) so poudarili, da je ‘Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije’ osnovni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti, saj med drugim določa strategijo zagotavljanja nacionalne varnosti, nacionalne interese in nacionalnovarnostne cilje. Resolucija je podlaga za pripravo posebnih strateških, razvojnih in doktrinarnih dokumentov ter tudu za vsa ostala vprašanja na področju nacionalne varnosti. 

Kot je na predstavitvi pojasnil državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Klemen Grošelj, je zdaj veljavna resolucija iz leta 2010 v osnovi dobra, glede na spremembe v varnostnem okolju zadnjega desetletja pa jo je treba posodobiti. Cilj medresorske skupine je bila torej posodobitev dokumenta, ki bo pomenil ustrezen odziv na številne sodobne varnostne izzive, tudi z vidika posodobitev vseh najpomembnejših normativnih podlag nacionalnovarnostnega sistema RS.

Sodelujoči so med rzpravo podali več strokovnih predlogov, ki jih bodo v medresorski skupini tudi obravnavali. Med najpomembnejšimi vsebinskimi spremembami so dopolnitev geopolitičnega in geostrateškega položaja Republike Slovenije ter njeno mednarodno varnostno okolje. Zaradi sprememb (zlasti po letu 2014) je zelo dopolnjeno poglavje o mednarodnem varnostnem okolju.

Dr. Grošelj je pojasnil, da virov ogrožanja nacionalne varnosti niso več razdelili na globalne, nadnacionalne in nacionalne, saj posamezne grožnje spreminjajo svojo pojavno obliko. Opredelitev posameznih groženj so posodobili, nekatera tveganja pa na novo dodali. V poglavju o odzivanju na vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so posodobili posamezne nacionalne politike in dodali migracijsko politiko, poleg tega so dopolnili tudi načine odzivanja na ta tveganja.

Posebej so se posvetii tudi t.i. ‘hibridnim grožnjam’. Tako kot so bile kot nove oblike tveganj dodane hibridne grožnje, je bilo dodano odzivanje na hibridne grožnje, nekatere načine odzivanja na grožnje pa so spremenili, kot na primer pri informacijsko-kibernetskih grožnjah, terorizmu in nasilnem ekstremizmu, vojaških grožnjah ter hudih in organiziranih oblikah kriminala. Ker gre tehnologoški razvoj hitro naprej in to kriminalci pridno izkoriščajo, se morajo danes tudi državne strukture odzivati hitreje.  

Dr. Grošelj je še povedal, da je v okviru odzivanja državnih organov na hibridne grožnje predvidena določitev nadresornega organa za spremljanje in koordinacijo odzivanja ter v okviru vzpostavljanja organa za informacijsko-kibernetsko področje zagotovljeno celovito upravljanje področja in koordinacija z drugimi deležniki, tudi zasebnimi.

V okviru odzivanja na terorizem in nasilni ekstremizem pa je predviden sprejem nacionalne strategije za njihovo preprečevanje in povečanje pooblastil Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Sočasno s sprejemom nove strategije naj bi tudi ustanovili poseben organ, ki bi bil pristojen za nadzor nad izvajanjem pooblastil obveščevalno-varnostne skupnosti na področju varovanja ustavne ureditve. 

Glede odzivanja na nezakonite migracije je predviden sprejem nove strategije s celovitim pristopom. Pri preprečevanju in odzivanju na vojaške grožnje je bilo poudarjeno zagotavljanje nacionalnih obrambnih sposobnosti, vanj pa je vključena tudi civilna obramba. Pri odzivanju na ogrožanje javne varnosti je dodana ogroženost suverenosti in demokratične ureditve RS.

V segmentu odzivanja na hude in organizirane oblike kriminala so redefinirali hudo obliko kriminala in poudarili potrebo po krepitvi operativnih zmogljivosti ter ustreznih normativnih in drugih sprememb. Med tveganji in odzivanji nanje so sedaj upoštevana tudi tista, ki izhajajo iz demografskih dogajanj, tehnoloških sprememb in drugih vzrokov. 

Na področju sistema nacionalne varnosti so osvežili opredelitev obrambnega sistema, pri čemer so v besedilo uvedli pojem civilne obrambe. V sistemu notranje varnosti so opredelili, da bo RS pospeševala sodelovanje med institucijami ter izmenjavo podatkov in informacij. Dodano je besedilo s področja obveščevalno-varnostne skupnosti, ki opredeljuje subjekte, naloge, poslanstvo in načrtovan razvoj.

Na področju obvladovanja naravnih in drugih nesreč predlog resolucije prinaša posodobljeno opredelitev vloge Sveta za nacionalno varnost, njegove operativne skupine in Nacionalnega centra za krizno upravljanje. Poleg tega je bilo, kot je še povedal državni sekretar na MO dr. Grošelj, besedilo resolucije dopolnjeno glede na posodobljen koncept kriznega upravljanja in vodenja.

Državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Sandi Čurin pa je predstavil štiri področja, pri katerih je MNZ sodeloval ob pripravi besedila nove resolucije. Gre za področja terorizma in nasilnega ekstremizma, hudih in organiziranih oblik kriminala, nezakonitih migracij in področje ogrožanja javne varnosti. Izpostavil je tudi pomen partnerskega sodelovanja med različnimi institucijami doma, z mednarodnimi institucijami in tudi v okviru regionalnih pobud.

Mag. Nataša Dolenc, vršilka dolžnosti direktorice Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, ki je do vzpostavitve nacionalnega organa pristojen za področje informacijsko-kibernetske varnosti, je izpostavila vseobsežnost in brezmejnost informacijsko-kibernetskih groženj. Tovrstni napadi lahko vplivajo na celotno družbo in na vso državo.

“Kot je dejala, informacijsko-kibernetske grožnje danes determinirajo mednarodno varnostno okolje ter s tem nacionalno varnostno politiko držav, njihove interese in cilje. Suverenost v kibernetskem prostoru postaja nova politična stvarnost, saj imamo v sistemih neodvisno tehnologijo, povezano s kritično infrastrukturo ter z delovanjem institucij in gospodarstva.

Izpostavila je, da se bo proces informatizacije še povečeval in opozorila na nujnost povečevanja sredstev na tem področju, ki so zdaj izjemno skromna. Slovenija, čeprav se tako zdi, na tovrstne grožnje ni imuna,” so besede Mag. Nataše Dolenc strnili na MO in dodali, da je predlog resolucije temelj za celovit sistem upravljanja s tveganji in grožnjami.

Predlog resolucije je objavljen in dostopen na spletnem mestu e-demokracija, kjer je besedilo mogoče komentirati. Razpravi na FDV bo v prihodnjem tednu sledila razprava v Državnem svetu, po medresorskem usklajevanju pa morata predlog obravnavati Vlada RS in Državni zbor.