Medvladni forum za podnebne spremembe, ki je organ Združenih narodov, je pravkar izdal novo resno opozorilo glede klimatskih sprememb in trajnostnega razvoja. V njem piše, da ljudje s kmetijstvom, krčenjem gozdov in drugim izkoriščanjem zemljišč nezadržno spreminjamo klimo na planetu. Število prebivalcev Zemlje nezdržno raste, zato se tudi pridelava hrane povečuje, to pa močno vpliva na globalno segrevanje.
Najbrž je zadnji čas, da se človeštvo odloči, kaj bo pravzaprav naredilo s planetom Zemljo – ga ohranilo ali dokočno izropalo (foto: pxhere.com)
V novem poročilu znanstvenikov Združenih narodov (ZN) so zapisali, da zmanjšanje uporabe fosilnih goriv samo po sebi ne bo zadostovalo za zaustavitev globalnega segrevanja. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) sedaj resno opozarja, da s kmetijstvom, krčenjem gozdov in drugim napačnim izkoriščanjem zemljišč človeštvo proizvede skoraj četrtino emisij toplogrednih plinov. Strokovnjaki pravijo, da bomo morali ljudje spremeniti prehrambene navade, saj določene vrste hrane zahtevajo več zemlje in vode ter povzročajo več emisij toplotnih plinov kot druge.
IPCC sicer obstaja na zahtevo držav članic ZN. Zagotavljal naj bi kakovostno, objektivno in znanstveno podlago za opazovanje podnebnih sprememb ter ugotavljanje političnih oziroma ekonomskih učinkov, ki jih spremembe prinašajo. Tudi zadnje poročilo IPCC-ja potrjuje, da bi se moralo človeštvo hitro in dokočno odločiti za prepoved krčenja gozov s požiganjem, za preprečevanje prekomernega poseka kurilnega lesa, za zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, za bolj trajnostno rabo zemljišč, za zmanjšanje prekomerne porabe hrane in s tem tudi neizkoriščenih odpadkov hrane.
Nekaj podobnega so pred kratkim v sporočilu za javnost zapisali tudi v slovenskem društvu Ekologi brez meja, ki so izdali priročnik za zmanjševanje zavržkov v gospodinjstvih, javnih in izobraževalnih ustanovah, pri gostincih in trgovcih. “Proizvodnja hrane se bo do leta 2050 morala povečati za 70 %, da bi zadovoljila potrebe naraščajočega števila prebivalstva, po drugi strani pa globalno zavržemo tretjino vse pridelane hrane.
Po nekaterih podatkih ima zavržena hrana celo večji vpliv na podnebne spremembe kot plastika, njeno preprečevanje pa prispeva k več ciljem mednarodne Agende 2030 za trajnostni razvoj,” so pojasnili Ekologi brez meja.