Kot vsak mesec so tudi tokrat med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta ostro obsodili nove kršitve človekovih pravic po svetu. Tokrat so bili na udaru resolucij Venezuela, Kirgizistan in malce presenetljivo tudi Indija.
Pisana predvolilna povorka vladajoče Združene socialistične partije Venezuele (foto: FB PSUdV)
Poslanci Evropskega parlamenta so se po dolgem času spet spomnili na Venezuelo, kjer še vedno vlada socialistični predsednik, nekdanji šofer avtobusa in sindikalist Nicolás Maduro. Slednji se skupaj z vladajočo Združeno socialistično partijo Venezuele čvrsto oklepa oblasti in pri tem že vrsto let uporablja vse možne prijeme, ki segajo od oboroženega nasilja nad nasprotniki, pa vse do zlorab ustave in zakonov.
»Parlament ostro obsoja samovoljno in protiustavno odločitev venezuelskega režima, da prepreči kandidaturo vidnim političnim opozicijskim osebnostim, kot so María Corina Machado, Leopoldo López, Henrique Capriles in Freddy Superlano, na volitvah leta 2024, volitvah, ki bi lahko predstavljale prelomnico k vrnitvi v demokracijo v državi,« so bili glede novih predvolilnih trikov zelo jasni evro-parlamentrci.
Potem so se poslanci posvetili Kirgizistanu. Tam so namreč zaznali opazno poslabšanje demokratičnih standardov in stopnje spoštovanja temeljnih človekovih pravic. V resoluciji so obsodili sporen kirgiški Zakon o lažnih informacijah, osnutke Zakona o tujih predstavnikih, Zakona o množičnih medijih in Zakona o zaščiti otrok pred škodljivimi informacijami ter tudi t. i. Zakon o LGBTI propagandi.
Parlament EU je še pozval kirgiške oblasti, naj izpustijo vse samovoljno pridržane, poleg tega pa naj tudi umaknejo vse obtožbe proti novinarjem, medijskim delavcem in zagovornikom človekovih pravic. Nazadnje pa se je na tapeti evro-poslancev znašla ‘največja parlmentarna demokracija na azijskem kontinentu’, kot se rada samodefinira Indija. Vzrok so bili nedavni nasilni spopadi v zvezni državi Manipur.
Tam naj bi od maja 2023 umrlo najmanj 120 ljudi, 50.000 je bilo razseljenih, uničenih je bilo več kot 1.700 hiš in kar 250 cerkva. Zato je Parlament EU odločno poziva indijske oblasti, naj takoj končajo etnično in versko nasilje ter zaščitijo vse lokalne verske manjšine. Resolucija pa kot edini vzrok za nasilje v Indiji navaja s strani politike stopnjevano nestrpnost hindujske večine do manjšinskih skupnosti.
»Vlada zvezne države Manipur je tudi prekinila internetne povezave in močno ovirala poročanje medijev, medtem ko so v nedavne umore vpletene varnostne sile, kar je še povečalo nezaupanje v oblasti. Parlament ponovno poziva k vključitvi človekovih pravic v vsa področja partnerstva med EU in Indijo, vključno s trgovino,« pa še piše v izjavi za javnost Evropskega parlamenta.