Naslovnica Svet & EU Nova zakonodaja za trgovinske prakse glede hrane

Nova zakonodaja za trgovinske prakse glede hrane

Avtor: Spletno Uredništvo

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so v zadnjih dneh pred prazniki dosegli politični dogovor o novih pravilih, ki bodo vse kmete v EU in veliko večino agroživilskih podjetij v EU zaščitila pred praksami, ki so v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem.

paris cheeseTudi francoski siri bodo posredno deležni novih predpisov (foto: pxhere.com)

 

Nova zakonodaja EU prvič odpravlja do šestnajst nepoštenih enostransko uvedenih trgovinskih praks, med katerimi so na primer pozna plačila za pokvarljiva živila, odpoved naročil v zadnjem trenutku ali enostranske oziroma retroaktivne spremembe pogodb. Druge prakse bodo dovoljene samo, če se bosta stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili. Mednje denimo sodijo vračilo neprodanih proizvodov dobavitelju ali oglaševalske in tržne kampanje.

“Dogovor prvič odpira pot za zakonodajo na ravni Unije, ki zagotavlja znatno zaščito za vse kmete, njihove organizacije ter mala in srednja podjetja. Ti bodo zdaj zaščiteni pred vsemi večjimi udeleženci, ki delujejo nepošteno in ne spoštujejo pravil. Rad bi se zahvalil vsem pogajalcem, ki so s svojim konstruktivnim pristopom in trdim delom omogočili, da je bil dosežen današnji politični dogovor.

Še posebej sem vesel, da je bil dogovor dosežen v izjemno kratkem obdobju osmih mesecev od predložitve predloga s strani Komisije,“ je dejal komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan. Izvajanje pravil ne bo povzročilo višjih cen za potrošnike. Dogovor se bo uporabljal za vse udeležence v prehranski verigi s prometom do 350 milijonov evrov; stopnje zaščite pod tem pragom bodo različne.

Nova pravila zajemajo trgovce na drobno, predelovalce hrane, trgovce na debelo, zadruge ali organizacije proizvajalcev in tudi posamezne proizvajalce, ki so udeleženi nepoštenih trgovinskih praksah. Seznam vključuje zamude pri plačilu za hitro pokvarljiva živila, preklice naročil v zadnjem trenutku, enostransko ali retroaktivno spreminjanje pogodb, zahteve, da dobavitelj plača zavržene proizvode, in zavračanje pisnih pogodb.

Druge prakse bodo dovoljene le, če se bosta stranki o njih vnaprej jasno in nedvoumno dogovorili. Primeri teh praks so: kupec dobavitelju vrne neprodana živila, kupec od dobavitelja zahteva plačilo za sklenitev ali podaljšanje sporazuma o dobavi živil, dobavitelj plača kupčevo promocijsko, oglaševalsko ali tržno kampanjo. Zaradi izvajanja teh pravil se cena za potrošnike ne bo povišala.

Med javnim posvetovanjem, ki ga je izvedla Komisija pred predložitvijo predloga, so organizacije potrošnikov spodbujale ureditev navedenih praks, saj dolgoročno vplivajo tudi na potrošnike. Pomemben element direktive je, da lahko države članice z nacionalno zakonodajo zvišajo prag 350 milijonov evrov ali po želji sprejmejo nadaljnje ukrepe.

Dogovor vključuje tudi klavzulo o pregledu na vsaka štiri leta, kar pomeni, da bo treba določbe zakonodajnega besedila v naslednjem parlamentarnem mandatu oceniti in morda revidirati. Države članice bodo imenovale organe, odgovorne za izvrševanje novih pravil, ki bodo med drugim lahko nalagali globe in na podlagi pritožb uvedli preiskave.

Stranke bodo zaradi pomislekov glede morebitnih povračilnih ukrepov pri vložitvi pritožbe lahko zahtevale zaupno obravnavo. S Komisije so sporočili še, da bo slednja vzpostavila mehanizem za usklajevanje med izvršilnimi organi, da se bo omogočila izmenjava dobrih praks.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.