Ameriška politika z vsemi sredstvi ščiti svoje gospodarstvo. Glavna obrambna orodja so visoke carine za tuje podjetja in subvencije za ameriška, v skrajni sili pa tudi uporaba vojaške sile ni izključena. Tokrat pa so nepoštene prakse ZDA dobile lep udarec od Evropske unije in Svetovne trgovinske organizacije.
Absurdno je, da ZDA prisegajo na prosti trg in svobodno konkurenco, že brez državnih subvencij za goriva pa bi se ameriška ekonomija najbrž hitro sesula (foto: en.wikipedia.org)
Pritožbeni organ Svetovne trgovinske organizacije (STO) je zavrnil ameriške trditve in potrdil stališče EU, da Združene države niso uvedle nobenih ukrepov za ukinitev državne finačne podpre podpore letalskemu podjetju Boeing. STO je namreč zavrnila ameriške pritožbe in v odločitvi potrdila, da ZDA niso odpravile obsežnih subvencij za proizvajalca letal Boeing, ki izkrivljajo trg.
Prav tako je ugotovila, da so ameriške subvencije Beingu negativno vplivale na tržne možnosti podjetja Airbus in pripomogle k upadu njegove prodaje. “Z odločitvijo se je zaključila zadnja faza postopka v tem dolgotrajnem sporu. Izid je pomemben za EU, njeno letalsko industrijo in zaposlene v državah EU v tem strateškem sektorju. EU si bo še naprej prizadevala, da bodo evropska podjetja lahko poslovala pod poštenimi in enakovrednimi pogoji,” so spročili s Komisije EU.
Evropska unija je torej dosegla pomembno zmago v sporu proti podjetju Boeing, a gre pri tej zgodbi za precej širše ozadje. ZDA navidezno prisegajo na liberalni kaptalizem, prosti trg in odprto konkurenco, a v resnici potrebujejo močno zaščito države, sicer bi se jim ekonomija najbrž hitro sesula. Lep primer za to je avtomobilska industrija: če ne bi bile cene goriva vseskozi močno subvencionirane, najbrž v ZDA ne bi prozivajali najbolj neekonomičnih vozil z največjo potrošnjo goriva na svetu.
Kdo se na primer v Sloveniji vozi z ameriškim terencem, ki ‘pije’ 30 litrov na 100 kilometrov? Ob slovenskih cenah goriva le malokdo. Cena litra bencina pa je v ZDA trenutno le polovica cene v Sloveniji. Tako so delovna mesta v avtomobilski industriji ohranjena in je tudi mobilnost delovne sile po vseh ZDA precej bolj poceni. Podobno je v primeru Boeing. Seveda podjetje iz Seattla bolje prodaja svoje proizvode, če pa z državnimi subvencijami umetno niža stroške proizvodnje.