Na 26. zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembo podnebja (COP26), ki poteka na Škotskem, je Slovenija pristopila k pobudi ‘Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga’ in podprla Izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu. Za Slovenijo to pomeni tudi nove gospodarske izzive, pri čemer predvsem v Zasavju obstajajo slabe izkušnje iz preteklosti.

Notranjost velenjskega rudnika (foto: FB Premogovnik Velenje)

Tudi Slovenija je poleg številnih drugih držav pogodbenic ‘Okvirne konvencije Združenih narodov za spremembo podnebja‘ v Glasgowu podprla ‘Izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu’. Gre za mednarodno zavezo k prehodu od uporabe stran od fosilnih goriv k energiji, ki ne onesnažuje. S tem bi radi prišli do podnebne nevtralnosti, do omejevanja segrevanja planeta le za1,5 °Celzija in hkrati izpolnili ostale dolgoročne cilje Pariškega sporazuma.

Slovenija je na zasedanju COP26 pristopila tudi k ‘Zavezništvu za krepitev izstopa iz premoga’. Tu gre za bolj konkretna globalna prizadevanja, kako pospešiti popolno opustitev uporabe premoga. Po tej pobudi bi morali premog v državah članicah OECD in Evropske unije povsem prenehati uporabljati najkasneje do leta 2030 ter najkasneje do leta 2050 tudi v vseh preostalih državah sveta.

Kako bo ta prehod vplival na slovensko gospodarstvo Slovenijo, pa si lahko vsaj približno predstavljamo. Gre namreč za kar obsežen zalogaj, zato vladne službe že dlje časa iščejo najboljše rešitve za ekonomsko prestrukturiranje dveh slovenskih premogovnih regij Zasavske in Savinjsko-Saleške. V Zasavju so bile doslej največji problem investicije za prestrukturiranje, v drugi regiji pa dejstvo, da je premogovnik v Velenju nujno potreben za termoelektrarno v Šoštanju.

»Na območju Savinjsko-Šaleške regije deluje Premogovnik Velenje. V letu 2019 so izkopali približno 3 milijone ton premoga (v sredini 80. let še 5 milijonov ton). Premogovnik oskrbuje Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), katero sestavljata enoti za kurjenje premoga in dve plinski turbini. NEPN predvideva postopno opuščanje premoga z zaprtjem bloka 5 do leta 2030, blok 6 in domača proizvodnja lignita pa ostajata v teku tudi po letu 2030.

V Zasavski regiji je zaprtje rudniških objektov sicer res že v zaključni fazi, vendar območje ostaja ekonomsko in socialno manj razvito. Sooča se namreč z veliko brezposelnostjo, odhodom mladih, gospodarsko pa se le stežka razvija. Od leta 1995 je bilo izgubljenih 5000 delovnih mest, bruto domači proizvod pa danes dosega le 53 % nacionalne ravni,« piše na Portalu energetika Ministrstva za infrastrukturo (MI).

Z MI so dodali še, da se premog danes izkopava v 41 regijah v 12 državah EU, zato predstavlja najbolj prisotno fosilno gorivo v EU in je pomemben vzvod številnih gospodarskih aktivnosti. Premogovništvo danes zagotavlja delovna mesta za približno 240.000 ljudi, od tega 180.000 v rudarski dejavnosti izkopavanja premoga in lignita ter za okrog  60.000 zaposlenih v termoelektrarnah, ki jih poganja premog.