Pred dnevi je bila sprejeta odločitev, da bo ustanovljen nov Mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini. Tam bodo zbirali informacije glede ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. O domnevnih vojnih zločinih z ukrajinske strani pa podatke zbirajo Rusi.
Ursula Von der Leyen se je na lastne oči prepričala o grozotah v Ukrajini (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Ob robu konference ‘Združeni za pravičnost’ je bila med člani JIT (angl. ‘Joint investigation team’) podpisana prenovljena verzija obstoječega sporazuma o tej Skupni preiskovalni skupini. Ta novost je bo omogočila ustanovitev novega Mednarodnega centra za pregon zločina agresije (ICPA) proti Ukrajini, kjer bodo hranili dokaze in pripravili analizo dokazov za tožilstvo za prihodnja sojenja, tako v Ukrajini kot tudi na mednarodni ravni.
»ICPA bo združila tožilce, da bodo pripravili prihodnje primere za pregone, ki vključujejo zločine agresije, pri čemer bodo dokazi o teh vrstah kaznivih dejanj shranjeni centralno na varni lokaciji. Po podpori, ki so jo voditelji EU izrazili na zasedanju Evropskega sveta februarja 2023, je to ključen korak po podaljšanju mandata Eurojusta in kasnejši vzpostavitvi nove temeljne zbirke podatkov o mednarodnih zločinih s strani Eurojusta,« pravi Komisija EU.
Oglasili so se tudi predstavniki Združenih držav Amerike, ki so se uradno strinjali, da bodo ZDA še okrepile svoje sodelovanje s to skupno preiskovalno skupino. Tako dokazov o ruskih vojnih zločinih zagotovo ne bo zmanjkalo, saj so Američani dobro znani tudi po tem, da po potrebi ‘dokaze’ kar sami ustvarijo (Tonkinški zaliv, kemično in atomsko orožje v Iraku, invazija na Grenado…).
O domnevnih vojnih zločinih z ukrajinske strani pa sicer podatke zbirajo Rusi, ki jih redno objavljajo v njim naklonjenih medijih. Kot kaže, bo v prihodnosti na mednarodnem sodišču v Haagu najbrž še zelo pestro – sploh, če dogajanje v Ukrajini primerjamo z dogajanjem ob razpadu Jugoslavije. Kar naenkrat je bila na zatožnih klopeh v mednarodnega sodišča za vojne zločine prava gneča, ne glede na to, ali je šlo za Srbe, Hrvate, Bošnjake, Črnogorce ali kosovske Albance.
Sicer je bila konferenca ‘Združeni za pravičnost’ tudi priložnost za ustanovitev nove ‘Skupine za dialog’, katere cilj je izboljšanje mednarodnega usklajevanja pobud za zagotavljanje odgovornosti. Komisija EU bo tako sopredsedovala polletnim plenarnim zasedanjem, na katerih bo ocenila napredek Skupine za dialog, prav tako pa bo sopredsedovala usklajevanju in krepitvi pomoči Uradu generalnega državnega tožilca Ukrajine skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje.