Čeprav je Ministrstvo za infrastrukturo izdalo končno poročilo o lanski železniški nesreči in razlitju kerozina pri Hrastovljah, pa nekatera vprašanja še ostajajo odprta. Iz poročila ni jasno, kdo vse je odgovoren za nastalo škodo. Poleg tega pa še vedno ni jasno, od kod se bodo štiri obalne občine napajale z vodo v primeru podobnih nesreč.
Prizor iz lanskega poletja, ko je sredi turistične sezone Obala tvegala popolno izgubo pitne vode (foto: FB e-koper)
V Službi za preiskovanje letalskih, pomorskih in železniških nesreč ter incidentov na Ministrstvu za infrastrukturo (MI) so včeraj objavili končno poročilo, ki opredeljuje vzroke in posledice lanske železniške nesreče v bližini Hrastovelj. Preiskovalni organ je ugotovil, da je bil vzrok iztirjenja vlaka počena ostrica kretnice, do poškodbe pa je prišlo zaradi posedanja dotrajane in nestabilne kretnice. Zato je na začetku predora iztirilo 6 vagonov-cistern s kerozinom, ena cisterna pa je počila in izteklo je 7611 litrov vnetljive tekočine.
Po dostopnih podatkih je skupna škoda za Slovenske železnice, lastnika vagonov, Rižanski vodovod in ostale strokovne službe države oziroma obalnih občin znašala skoraj 4,5 milijona evrov. Pri tem velja poudariti, da se je ob nesreči vse razpletlo na najboljši možen način, saj kerozin ni onesnažil podtalnice, sicer bi bila škoda še bistveno večja. Če pa je kdo morda pričakoval, da bo v poročilu o nesreči navedena tudi morebitna odgovornost zanjo, se je uštel. Sicer so preiskovalci ugotovili vsaj to, da strojevodja ni bil prav nič kriv.
Vendar pa so v 78 strani dolgem tehničnem poročilu napisali tudi, kako je bilo že pred časom ugotovljeno, da je kretnica izredno obremenjena, stara in v slabem stanju. Torej je za nesrečo najbrž kriv tisti, ki dotrajane kretnice ni ukazal zamenjati, tisti, ki ni zagotovil sredstev za boljše vzdrževanje tirov in vsi tisti, ki v zadnjih 40 letih niso uspeli zagotoviti gradnje novih tirov na za državo strateško izjemno pomembni relaciji Divača – Koper.
Če so pri upravljavcu slovenske javne železniške infrastrukture, družbi SŽ-Infrastruktura, d.o.o., začeli po nesreči pospešeno preverjati vse kretnice po državi, pa nevarnosti za okolje ostajajo. Prav tako ostaja (že kar desetletja) še naprej nerešeno vprašanje, od kod se bodo štiri obalne občine napajale s pitno vodo, če še kdaj pride do nesreče, ki bi zaustavila distribucijo pitne vode iz lokalnega Rižanskega vodovoda.