Kriza v Nigru se ne razpleta, ampak se vojna celo zdi vse bližje. Čeprav se je včeraj iztekel ultimatum skupnosti zahodnafriških držav ECOWAS, sicer zaenkrat še nihče ni napadel te države, a se to lahko hitro spremni, sploh po novem zasedanju voditeljev te skupnosti. Več držav je sicer konec tedna pozvalo k diplomatski rešitvi in k izogibanju novim spopadom v tem delu sveta. Niger pa je medtem zaprl svoj zračni prostor in že v soboto naj bi iz sosednjega Malija v državo prispele tudi prve izvidnice Wagnerjevih plačancev.

Ko vodja ruske zasebne vojske Wagner Jevgenij Prigožin objavi kakšno sporočilo za javnost, je potrebno pozorno poslušati, kaj govori, saj običajno razkrije več, kot vsi uradni kanali skupaj. Tako je prejšnji teden napovedal, da se bodo njegov možje v soboto 5. avgusta spet pojavili ‘nekje’, kar je predvsem v Ukrajini in na Poljskem povzročilo nekaj dodatne zaskrbljenosti. Vendar pa se enote Wagnereja niso premaknile evropskih, ampak na afriških tleh.

V soboto naj bi namreč iz sosednjega Malija, kjer so prisotne že dlje časa, v glavno mesto Nigra Niamey prispele prve izvidnice Wagnerjevih plačancev. To se je zgodilo dan pred iztekom ultimatuma skupnosti zahodnafriških držav ECOWAS, ki je od avtorjev nedavnega vojaškega državnega udara zahtevalo, naj mirno vrnejo oblast izvoljenemu predsedniku Mohamedu Bazoumu, sicer jih bodo napadli.

Medtem pa so najvišji predstavniki sosednjih držav Malija in Burkine Faso, ki jim prav tako vladata vojaški hunti, zagrozili, da bodo vsako vojaško posredovanje proti Nigru razumeli kot vojno napoved in da bodo podprli koleg oficirje iz Nigra. V znamenje podpore je skupna delegacija obeh držav obiskala Niger, včeraj pa je nato Niger tudi (ponovno) zaprl svoj zračni prostor. Iz sosednjih držav Gane in Alžirije ter tudi iz Italije so se medtem vrstili pozivi k diplomatski rešitvi krize.

V Rim se je v soboto vrnilo 65 italijanskih vojakov, ki so bili na misiji v Nigru, poleg njih pa je pripotovalo tudi 10 ameriških vojakov. Po zagotovilih italijanskega obrambnega ministrstva naj bi preostalih 250 italijanskih vojakov domov odpotovalo ta teden, kar pa se utegne zaradi zaprtja zračnega prostora zaplesti. Skupno število vojakov v Vojaški partnerski misij EU v Nigru pa ni znano, prav tako ni znano, iz katerih držav EU so te sile.

Sicer naj bi bilo v Nigru še vedno okrog 1500 francoskih vojakov ter okrog 800 ameriških vojakov, ki se tam nahajajo zaradi večletnega boja proti islamistom. Po zadnjih vesteh naj bi se za vojaško posredovanje iz držav ECOWAS pripravljala predvsem Nigerija, ki je že prekinila dobavo električne energije v sosednji Niger, kjer je zagotavljala okrog 70% vseh potreb.

Vojaškemu posredovanju naj bi bili naklonjeni le še v Senagalu in Slonokoščeni obali, ki pa ne mejita na Niger. Ker ultimatum in obisk mirovne delegacije ECOWAS nista dala nobenih rezultatov, naj bi se v četrtek spet sestali voditelji držav te zahodnoafriške skupnosti. Najbrž bo osrednja tema sestanka morebitna vojna napoved, ali pa se bo še naprej poskušalo s sankcijami in diplomacijo vrniti na oblast demokratično izvoljenega predsednika Nigra Mohameda Bazouma.

Če se na sestanku v nigerijski Abuji odločijo za vojno, potem se bodo na eni strani najbrž znašle Nigerija in večina preostalih držav ECOWAS, Francija, ZDA ter ostale pro-zahodne sile vključno z EU. V nasprotnem taboru pa bodo najverjetneje vojska Nigra (ali vsaj njen velik del), vojaške enote Malija in Burkine Faso ter ruske enote plačancev Wagnerja.