Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je pripravila izjemno zanimivo primerjalno analizo kakovosti zraka. Podatke so namreč zbirali med 15. marcem in 15. majem, ko so bile razglašene izredne razmere zaradi pandemije, nato pa so jih primerjali z lanskimi podatki iz istega obdobja. Rezultati niso presenetljivi, saj je omejitev gibanja in s tem prometa pozitivno vplivala na kakovost zraka v državi.
Na analizo podatkov je konec marca vplival tudi oblak afriškega peska (foto: pikist.com)
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so med 15. marcem in 15. majem letos dobili priložnost za posebej pomembne analize kakovost zraka v Sloveniji. V tem obdobju so bile namreč zaradi pandemije koronavirusa razglašene izredne razmere, kar je prineslo omejitve gibanja, zmanjšanje mobilnosti in posledično opazen upad emisij iz prometa. »Na ARSO smo analizirali izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih.
Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost,« so pojasnili na ARSO. Na merilnih mestih v Ljubljani, Celju, Zagorju, Mariboru in Novi Gorici so bile temperature blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v preteklosti, najbolj opazna razlika pa je bila pri padavinah.
Letos je bila namreč spomladi velika suša, saj je ARSO zabeležil kar 50% manj padavin kot v triletnem povprečju (2016-19), oziroma le 33% padavin iz enakega obdobja lanskega leta. »Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47% nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48% nižje kot povprečje let 2016 do 2019. Rahlo manjši vpliv smo opazili pri NO2 z 40% nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.
Pri delcih PM10 je bil vpliv COVID ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13% nižje kot lansko leto, oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju,« so glede kakovosti zraka ugotovili na ARSO. Poudarili so še, da bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov najbrž drugačni, če bi pandemija izbruhnila v zimskem času. Pozimi je namreč največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 in sicer zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč.
Prav te emisije pa bi se najbrž opazno povišale, če bi zaradi omejitev gibanja prebivalci morali ostati doma v zimskem času.