Policisti ob svežih primerih z mariborskega območja ponovno opozarjajo na porast poskusov spletnih prevar in podobnih zlorab. Tudi tokrat se vse vrti okrog domnevnih zaslužkov s kriptovalutami, žrtve pa popolnim neznancem zaupajo dostop do svoje spletne banke oziroma osebnih podatkov predvsem zaradi naivnosti in pohlepa.

Ni vse zlato, kar se sveti, pravi slovenski pregovor (foto: pxhere.com/Mathis Lesieur)

Želja po hitrem zaslužku je za mnoge usodna, saj kmalu postanejo žrtve raznih oblik spletnih goljufij. Tokrat so se oglasili uslužbenci Policijske uprave Maribor, ki so zadnje čase zaznali več primerov podobne prevare. Vse se začne, ko tujec po telefonu pokliče žrtev in jo v opazno ‘polomljeni’ slovenščini s tujim naglasom, skuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev (npr. od 20.000 do 40.000 evrov) v kriptovalutah.

Potem žrtvi pokažejo ta domnevni kripto račun, na katerem so shranjena vsa ta sredstva. Vendar do tega računa žrtev nima dostopa, zato naj bi sledila navodilom goljufov. Slednji nato žrtve prepričajo v to, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, ki v resnici omogoči dostop kriminalcem do žrtvinih naprav, oziroma do njihovih računov na spletni banki in tudi do elektronske pošte.

Nato v imenu oškodovancev na različnih kriptomenjalnicah in spletnih bankah odprejo račune in iz njihovih prvotnih bančnih računov tam prenesejo vse denar žrtve. Pogosto žrtvam goljufi celo svetujejo, da naj naprav za 24 ur ne uporabljajo ter v tem času tudi ne preverjajo svojega računa na spletni banki, češ da bo tako transakcija izvršena hitreje. A to še ni vse, saj nekateri ljudje očitno niso le naivni, ampak zares neumni.

 »Policisti pogosto ugotavljamo, da ob osebah, ki so morda kdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami doslej še niso trgovali, a jih storilci kljub temu uspejo prepričati, da nanje čakajo tovrstna sredstva. Na PU Maribor v zadnjem mesecu beležimo 16 tovrstnih primerov, kjer so si goljufi na tak način protipravno pridobili za skoraj 200.000 evrov nezakonite premoženjske koristi,« pravijo s PU Maribor.

Mariborski policisti so reagirali, ker so včeraj prejeli podobno prijavo, potem ko je starejši občan po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5.000 evrov, neznancu po telefonu zaupal svoje bančne podatke. Seveda so mu nato z njegovega bančnega računa ukradli okoli 1.300 evrov. Policija dodaja, da je bilo letos v Sloveniji obravnavanih že več kot 100 primerov s skupno škodo okrog 3,5 milijona evrov.

Zato velja še enkrat opozoriti, da naj se ljudje sploh ne oglašajo na neznane telefonske klice (z nenavadno dolgimi številkami) iz tujine. Tudi če z navidezno slovenske telefonske številke prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo. Predvsem pa naj na računalnike in telefone ne nameščajo nobenih posebnih programov ali aplikacij za oddaljen dostop, prav tako pa naj ne zaupajo prav nikomur svojih osebnih podatkov.