Na Češkem potekalo zasedanje ministrov za kmetijstvo razširjene Višegrajske skupine. Govora je bilo o oblikovanju Skupne kmetijske politike, o trajnostnem gozdarstvu, podnebnih spremembah in tudi o afriški prašičji kugi.
To je bilo prvo srečanje kmetijskih ministrov, odkar je predsedovanje Višegrajski skupini prevzela Češka, na koncu zasedanja pa so sprejeli tudi skupno deklaracijo foto: gov.si).
Zasedanju ministrov za kmetijstvo razširjene Višegrajske skupine, ki so se ga udeležile delegacije Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške in Avstrije, je prisostvoval tudi predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, finski minister Jari Leppä. Češko predsedovanje Višegrajski skupini je za prioriteto določilo izmenjavo stališč glede oblikovanja Skupne kmetijske politike in gozdarstva, s poudarkom na agrogozdarstvu in bioekonomiji.
»V razpravi o prihodnji Skupni kmetijski politiki, so se ministri osredotočili na vprašanje glede letnega okvirja uspešnosti za spremljanje mejnikov. Po besedah ministrice dr. Aleksandre Pivec Slovenija pozdravlja premik pri črpanju sredstev skladov na ravni države članice od preverjanja izpolnjevanja pogojev upravičenosti k spremljanju doseganja ciljev. Po mnenju Slovenije, mora biti sprejet tak izvedbeni model, ki bo omogočil enostavno programiranje in morebitno spreminjanje strateških načrtov in poenostavitve pri izvajanju tako za kmete kot za administracijo« so sporočili Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) in dodali, da Slovenija zagovarja prostovoljnost glede izvajanja eko-sheme za kmete.
V razpravi glede gozdarstva so ministri v ospredje postavili vprašanje, ali je gozdarski sektor zadovoljivo podprt z ustreznimi finančnimi ukrepi, ki omogočajo pravočasen in učinkovit odziv na podnebne spremembe in škodo v gozdovih. Slovenija meni, da bi bilo potrebno dosedanje ukrepe ‘Programa razvoja podeželja 2014-2020’ spremeniti tako, da bi se sredstva EKSRP lahko koristila tudi za sanacije manjših ujm, ne samo velikih, ki so razglašene za naravno nesrečo v posamezni državi.
V razpravi na temo gozdarstva pa so države izpostavile tudi raziskovalne teme v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi in kmetijstvom, ki so del biogospodarstva in se zdijo državam najpomembnejše. Ministri so izmenjali tudi stališča glede pojava afriške prašičje kuge. Slovenija se dobro zaveda nevarnosti glede te bolezni, pri čemer ne gre le za kmetijski prašičerejski sektor, ampak tudi za populacije divjih prašičev v Evropi.