Luka Koper d. o. o. sodi tudi med največje gospodarske sisteme v državi. Pri tej za Slovenijo strateško izjemno pomembni gospodarski družbi so predstavili zanimive poslovne podatke, po katerih so lani na račun države in občin nakazali več kot 45 milijonov evrov. In to najbrž ni bilo vse, saj je nekatere dejavnosti, ki so posredno povezane s poslovanjem edinega slovenskega tovornega pristanišča, kar težko finančno opredeliti.
Z Luke Koper d. o. o. so pojasnili, da širše slovensko družbeno okolje podpirajo na več različnih načinov, visoka finančna nakazila pa najpomembnejša. Različni davki, takse, koncesije, nadomestila, sponzorstva, donacije – iz luških računov se na državni in lokalni nivo pretakajo ogromna sredstva. Lani je tako koprski in ankaranski občini Luka Koper plačala skoraj 3,63 milijona evrov koncesije, enak znesek pa je šel tudi državi.
Poleg tega je nakazala za okroglih 400.000 evrov vodnega povračila, prek takse na pretovor za izgradnjo drugega tira Divača – Koper je prispevala še dodatnih 5,3 milijona evrov, za uporabo stavbnega zemljišča pa je koprski in ankaranski občini namenila še 6,6 milijona evrov. V zadnjih petih letih je koprska občina iz naslova dividend prejela več kot 2,5 milijona evrov, pri čemer ni bila edina struktura prejemnica.
»Tudi država je kot lastnica delnic (Republika Slovenija, Slovenski državni holding ter Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja) samo v lanskem letu prejela izplačilo dividend v višini 10,7 milijona evrov. Luka Koper je v 2021 prispevala v državno blagajno še 5,5 milijona evrov davka na dobiček in 9,9 milijona evrov davščin in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih,« so pojasnili z Luke Koper.
Dodali so še, da je študija vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo med letoma 2009 in 2018, ki jo je opravila Gospodarska zbornica Slovenije, pokazala, da je pristaniška dejavnost za vsak ustvarjen evro dodane vrednosti prispevala še skoraj enkrat toliko k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih. V Obalno-kraški regiji je Luka Koper ogromen zaposlovalec, saj predstavlja kar 15 % vseh delovnih mest v regiji.
Neposredno gre za zaposlitve v dejavnostih logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje ter podporne luške dejavnosti, kot so pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, delo pomorskih agentov, kamionski terminal… Poleg tega pa so posredno z Luko Koper povezane še številne dejavnosti špedicije, prevozništva (tudi Slovenske železnice) gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih in storitev javne uprave.
Ker se Luka Koper vseskozi prilagaja razmeram za uspešno poslovanje, so samo v letih 2020 in 2021 za naložbe v infrastrukturo in opremo namenili 120 milijonov evrov. Od teh investicij je spet velik del šel za slovenska podjetja in za slovensko opremo, kar bi skupni seštevek vseh odhodkov v državne račune s 45 milijonov evrov še opazno povišal, vendar je te posredne koristi težje finančno opredeliti.