V Londonu se končuje dvodnevno mednarodno zasedanje, ki sodi v priprave na novembrsko podnebno konferenco COP26. Udeležujejo se ga ministri držav pogodbenic Pariškega sporazuma, zastopniki drugih držav, visoki predstavniki različnih regionalnih skupin in pa strokovni gostje.
Prizor z današnjega zasedanja v Londonu (foto: Katja Piškur/MOP)Dvodnevno srečanje v Londonu je ključen del priprav na novembrsko podnebno konferenco Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP26). Udeležujejo se ga ministri držav pogodbenic Pariškega sporazuma in drugih zainteresiranih držav (skupno prek 40 držav z vsega sveta), visoki predstavniki različnih regionalnih skupin ter strokovnjaki s posameznih področij.
»V ospredju zasedanja so ključne teme, ki so na pogajalski agendi za COP26, med drugim oblikovanje pravil za mednarodne ogljične trge (6. člen) in s tem dokončanje Knjige pravil (Rulebook) za izvajanje Pariškega sporazuma, financiranje, prilagajanje na podnebne spremembe, izgube in škode ter krepitev ambicij za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija,« so zapisali v sporočilu za javnost Ministrstva za okolje in prostor RS (MOP).
Slovenija ima sicer kot trenutno predsedujoča Svetu EU na tem zasedanju dvojno vlogo, vendar so interesi Slovenije in ostalih držav EU na področju podnebne problematike povsem identični, tako da ni razhajanj. Sestanek se je začel že včeraj in sicer so prisotni najprej preverili napredek pri krepitvi prilagajanja na podnebne spremembe. Prilagajanj je namreč drugi temeljni cilj Pariškega sporazuma.
Trenutno je največji mednarodni izziv operacionalizacija globalnega cilja za prilagajanje opredeljenega v 7. členu. Slovenija in države EU bi rade sedanje cilje zastavile še bolj ambiciozno, ministri iz držav v razvoju pa so spomnili, da bo na uspeh COP26 novembra v Glasgowu pomembno vplivala predvidena višina sredstev za financiranje globalnega prehoda k podnebno nevtralni družbi.
Omeniti velja še sveže izsledke znanstvenega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), po katerih je povečanje podnebnih ambicij nujno, če bi radi zaustavili globalno segrevanje in dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050. Pri tem bo pomembno tudi aktivno sodelovanje