Gorski svet pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar sta Planinska zveza Slovenije (PZS) in Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) opozorili na novinarski konferenci na Krvavcu. Obenem so spomnili na mednarodni dan gora 2018, pojasnili so trenutne razmere v slovenskih gorah, prikazali obvezno opremo in demonstrirali njeno uporabo, predstavili statistiko reševanja v gorah v letu 2018 ter temu dodali še napotke za nepričakovano bivakiranje in priporočila za varno turno smučanje.

 Letos so v slovenskih gorah našteli že 31 mrtvih, zato sta previdnost in prava oprema nujni (foto: Manca Čujež)

 

Sneg je še dodatno pobelil slovenske gore, in četudi je stopnja nevarnosti snežnih plazov po petstopenjski evropski lestvici majhna oz. prve stopnje, to ne pomeni, da trenutno nevarnosti ni. Na tiskovni konferenci, ki je potekala na Krvavcu, je Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenij (PZS) in alpinistični inštruktor, pojasnil: “V gorah je sneg, ki pa je precej spihan in posledično skorjast in trd.

Zaradi napihanega snega mestoma obstaja možnost, da se ob večji obremenitvi spelje kloža. Previdnost velja tudi tam, kjer ni snega, je pa podlaga zaradi nizkih temperatur pomrznjena ali pa se pod listjem skriva led, ki pomeni tveganje za zdrs. V zadnjih dneh je v sredogorju in visokogorju prisoten tudi močnejši veter in velja previdnost, saj nas lahko na izpostavljenih področjih hitro vrže iz ravnotežja, hkrati pa intenzivno ohlaja telo, sploh če se ne gibamo.

Upoštevajmo tudi, da so krajši dnevi in da je dokaj pogost spremljevalec gora v zimskem času megla ali slaba vidljivost, ki zahteva izkušenega planinca in bogato znanje orientacije – mobilne aplikacije niso rešitev.” Šerkezi za obisk gora svetuje popolno zimsko opremo – lavinski trojček, cepin, dereze in čelado. Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme, vremenske in snežne razmere na predvidenem območju gibanja ter odprtost planinskih koč.

Poleg specialne opreme za hojo v gore pozimi potrebujejo planinci vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, pa tudi rezervna oblačila so skoraj obvezna.

Ker je večina planinskih koč pozimi zaprta, potrebujejo planinci več tople tekočine in hrane v nahrbtniku, a to še ni vse. “Pogosto srečujemo planince, ki sicer imajo vso potrebno opremo, je pa njena uporaba neustrezna. Hoja v gore pozimi zahteva posameznika, ki ima poleg dobre fizične pripravljenosti tudi veliko mero znanja alpinistične tehnike, izkušenj in znanj – o plazovih, hoji po različnih vrstah snega, ledu, zaščiti pred mrazom in vetrom, orientaciji …

Sicer je bolje, da si izbere lažje cilje, na zahtevnejše pa se odpravi z vodnikom PZS ali gorskim vodnikom,” je še dodal Šerkezi. “Če zgrešimo pot oz. gaz zaradi megle, teme, sneženja, in ko nam tavanje sem ter tja jemlje energijo, se odločimo za nenačrtovano bivakiranje, kar sicer lahko preprečimo s pravilnim načrtovanjem ture, pravočasno prekinitvijo vzpona in vrnitvijo v dolino ter znanjem uporabe GPS-a.

Bivakiranje pomeni preživeti noč na prostem v upanju, da se bodo naslednje jutro razmere izboljšale. Prostor za bivak si izberemo na varnem mestu, izogibamo se strmin in grebenov. Najpomembneje je, da smo v bivaku zaščiteni pred vetrom, zaradi katerega se izredno hitro ohlajamo,” pa je razložil Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije.

V gozdu ja za bivak primerna luknja okoli debla smreke, v rušju se z nalomljenimi vejami lahko naredi zaklonišče. V takih primerih pridejo do izraza rezervna oblačila in nekaj nepogrešljivih pripomočkovi: alufolija ali črna plastična vreča, sveča, vžigalice. “Če imamo cepin in plazovni trojček, skopljemo luknjo v sneg, s plazovno sondo ali smučarsko palico poiščemo najdebelejšo snežno odejo – največkrat je to kakšen zamet – in začnemo kopati z lopato ali cepinom.

Pazimo, da se ne spotimo. Ko smo zaščiteni pred vetrom, lahko še malo razširimo prostor v notranjosti. Prižgana sveča dvigne temperaturo za nekaj stopinj in nam olajša čakanje, lahko tudi malo zadremamo,” svetuje gorski reševalec. Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo pogosteje. “V letu 2018 smo po številu reševalnih akcij presegli lanskoletno število. Do desetega decembra 2018 je bilo opravljenih 519 akcij, medtem ko lani vse leto 510.

V dolino smo žal prinesli 31 mrtvih (lani 28), od teh je bilo 14 tistih, ki so se ukvarjali s katero od gorniških dejavnosti,” je kratko analizo podal Bele in nanizal izstopajoče nesreče: “Na začetku glavne planinske sezone je bilo kar nekaj reševanj, ker so planince na poteh, ki potekajo po severnih straneh gora, neopremljene ‘presenetila’ snežišča. No, o presenečenju bi lahko govorili, če tam snežišč ob tem času ne bi bilo.

Prav tako je bilo ob tem času veliko onemoglih planincev, ki v zimskem času verjetno niso hodili po gorah in so si zadali pretežke cilje. Zabeležili smo tudi večje število težkih nesreč v plezalnih smereh.” Kljub obilnim snežnim padavinam v pretekli zimi na srečo zaradi plazov ni bilo smrtnih žrtev, zabeležili so le pet posredovanj zaradi plazov, čeprav je bilo takih dogodkov znatno več.

Mnogo dogodkov se je v plazovih srečno končalo predvsem zaradi uporabe plazovnega trojčka in upoštevanja napotkov, ki se jih dobi na usposabljanjih. Da bi bilo nesreč v gorah manj, velja upoštevati priporočila Združenja planinskih organizacij alpskega loka (CAA) za varno turno smučanje, s katerimi se želi tudi PZS aktivno odzvati na tveganja, prisotna v gorah pozimi.

Generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko je poudaril: “Poleg smuči, palic in kož so nepogrešljiva oprema tudi plazovna žolna, lopata in sonda, zraven sodijo še komplet prve pomoči, bivak vreča in mobilni telefon. Ko se odpravimo na zahtevnejši teren, so obvezni dereze, cepin, srenači in čelada. Vso opremo je treba že doma preveriti in jo po potrebi nastaviti.

Plazovni nahrbtnik poveča možnost preživetja, če nas odnese snežni plaz, nismo pa z njim varnejši oz. njegova uporaba ne pomeni, da lahko gremo na turo ob večji izpostavljenosti snežnim plazovom in več tvegamo. Ker veliko turnih smučarjev odhaja na smuko v tujino, si je zaradi morebitnega reševanja v primeru nezgode pomembno urediti ustrezno zavarovanje.

Z včlanitvijo v enega izmed 289 planinskih društev sta zagotovljena tudi nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za stroške reševanja in zdravljenja v tujini s 24-urno asistenco.”  Ob mednarodnem dnevu gorapa  je želela Planinska zveza Slovenije opozoriti še na pomembnost gorskega sveta ter nujnost trajnostnega in sonaravnega razvoja v gorskih območjih, kar je na posebni tiskovni konferenci na terenu – na Krvavcu uvodoma poudaril podpredsednik PZS Martin Šolar.