Naslovnica Kronika Letos že 160 prijav in skoraj 3 milijone evrov škode

Letos že 160 prijav in skoraj 3 milijone evrov škode

Avtor: Spletno Uredništvo
Spletnega kriminala je vse več, najbolj aktualni dve prevari pa so telefonski klici o dobičku pri investiciji v kripto valute ter elektronska sporočila o posodobitvi podatkov za e-poslovanje. Cilj vseh poskusov goljufij je enak – pridobiti osebne oz. bančne podatke žrtve, zato da bi se ga nato olajšalo za vsa sredstva z osebnega računa.
Letos že 160 prijav in skoraj 3 milijone evrov škode

Grafika o phishingu z Evropskega meseca kibervarnosti (foto: varninainternetu.si)

Po hekerskih napadih na spletno stran predsednice države in na RTV Slovenija se je z malce drugačno spletno problematiko oglasila tudi slovenska Policija. Policisti namreč ugotavljajo, da spet raste število poskusov goljufij s telefonskimi klici o lažnem dobičku pri investiciji v kripto valute. Lani je bilo s takšno obliko prevare v Sloveniji oškodovanih več kot 500 ljudi, skupna višina oškodovanj pa je znašala kar 13 milijonov evrov.

Letos pa se zgodba nadaljuje v podobnem ritmu, saj so policisti v prvem trimesečju leta 2024 prejeli že okrog 160 prijav naivnih žrtev, ki so jih doslej olajšali za okrog 2,9 milijona evra. »Goljuf vas pokliče po telefonu in se predstavi kot uslužbenec kripto menjalnice. Običajno vam v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavlja, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov.

Pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljen dostop (Anydesk) na računalnik in/ali mobilni aparat,« sporočajo s Policije. Če naivnež nasede in namesti ta program, potem goljufi prevzamejo upravljanje z njegovim računalnikom ali telefonom, vstopijo v njegovo spletno banko in hitro pokradejo vsa sredstva, ki so na transakcijskem računu oškodovanca.

Podobno je svoje komitente v zadnjih dneh opozarjala družba Rekono d. o. o., ki je specializirana za e-poslovanje, veliko pa se na primer uporablja prav v bančništvu. Programi te družbe podpirajo različne mehanizme za prijavo, od uporabniškega imena in gesla, enkratnih SMS-kod, strojnih ključkov enkratnih gesel TOTP, mobilnega avtentikatorja enkratnih kod, pa do digitalnega potrdila na poljubnem mediju.

Sedaj kriminalci širijo lažna elektronska sporočila, češ da je potrebno za posodobitve podatkov o napravah na priloženo povezavo vpisati tudi osebne podatke uporabnika. Lažnemu e-sporočilu lahko sledi še klic lažnega uslužbenca banke v polomljeni angleščini. Cilj vseh prevarantskih trikov je enak – pridobiti osebne bančne podatke žrtve in dostop do računa Rekono, zato da bi se nato vsa sredstva prenesla drugam oz. pokradla.

Vse tovrstne prevare sodijo v področje phishinga, oz. spletnega ribarjenja. Pri tej obliki spletnega kriminala gre za različne načine zavajanja uporabnikov, ki služijo za pridobivanje občutljivih osebnih podatkov, običajno pa poskus poteka tako, da napadalec pod lažno pretvezo uradne ustanove prepričuje žrtev, da mu le-ta nujno posreduje potrebne podatke.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.