Z Evropske komisije prihaja zaskrbljujoč podatek, da se je svetovna prehranska kriza še poglobila. Lani naj bi bilo na pragu lakote in pa tudi pod njim približno 258 milijonov ljudi v 58 državah tega sveta, kar je največ v zadnjih 5 letih.
Z Evropske komisije so poudarili, kako zadnja izdaja posebnega ‘Svetovnega poročila o prehranskih krizah’ kaže, da se je stanje glede prehranske varnosti lani marsikje po svetu opazno poslabšalo. Vzroki za to poslabšanje so bili gospodarski pretresi, ki sta jih v prvi vrsti sprožili pandemija koronavirusa COVID-19 in nato še ruska vojaška intervencija v Ukrajini. Vendar to nista bili edini žarišči za vse globalne negativne posledice.
Marsikje so prebivalstvo pestile tudi vse bolj ekstremne vremenske razmere, npr. Pakistan poplave, Afriški rog pa suša. Tudi oboroženi spopadi se lani niso vrstili le na vzhodu Ukrajine, ampak tudi v drugih državah, na primer v Etiopiji, Jemnu, Kongu in Mjanmarju. Zato se je po podatkih ‘Svetovnega poročila o prehranskih krizah’ v lanskem letu 2022 okrog 258 milijonov ljudi v 58 državah sveta soočalo z visokimi ravnmi akutne neustrezne prehranske varnosti.
Z drugimi besedami – 258 milijonov ljudi je bilo na pragu lakote in pa tudi pod njim, tako da je bila zanje potrebna nujna pomoč. Po informacijah iz tega poročila je bilo lani prizadete kar 22,7 % celotne analizirane populacije, kar je največ od objave prvega tovrstnega dokumenta leta 2017. EU je na to globalno prehransko krizo odgovorila tako, da je skupaj z državami članicami mobilizirala skoraj 18 milijard evrov, pa tudi bolj posredno.
»Spodbuja trajnostne in odporne prehranske sisteme ter podpira strateško avtonomijo partnerskih držav. Izvajati tudi ciljno usmerjene pobude za spodbujanje lokalne proizvodnje hrane in zmanjšanje odvisnosti od netrajnostnega uvoza. Poleg tega dejavno podpira afriško območje proste celinske trgovine, da bi se okrepila trgovina z agroživilskimi proizvodi znotraj regije,« so o politikah EU na tem področju še pojasnili s Komisije EU.