Naslovnica Svet & EU Kršitve človeških pravic v Braziliji, Hong Kongu in Tadžikistanu

Kršitve človeških pravic v Braziliji, Hong Kongu in Tadžikistanu

Avtor: Spletno Uredništvo
Evropski parlament se je spet posvetil kršenju človekovih pravic. Tokrat gre za resolucije o hudih kršitvah v Braziliji, Kitajski oziroma Hong Kongu in v Tadžikistanu.
Kršitve človeških pravic v Braziliji, Hong Kongu in Tadžikistanu

Pokrajina v avtonomni provinci Gorno Badakhshan, ki zajema kar polovico Tadžikistana (foto: lolorun/pixabay.com)

Evropski Parlament je najprej obsodil aretacijo kardinala iz Hong Konga Josepha Zena in drugih štirih skrbnikov sklada 612 Humanitarian Relief Fund. Ta sklad zagotavlja humanitarno in finančno podporo tistim članom prodemokratične opozicije v tej nekdanji angleški koloniji, ki so se znašle v stiski zaradi politike kitajskih oblasti. Kitajska namreč sistematično uničuje zadnje ostanke avtonomije in svoboščin Hongkonga.

Parlamentarci so v resoluciji navedli zaprtje več kot 60 skupin civilne družbe in kršenje svobode veroizpovedi. Zahtevali so tudi ciljno usmerjene sankcije proti novoimenovanemu izvršnemu direktorju te kitajske regije s posebnim statusom Johnu Leeju Ka-chiuju in za vse preostale kitajske državne uradnike, ki so odgovorni za zatiranje v mestu. Nato so se poslanci posvetili Braziliji, ki jo je pred dnevi pretresel dvojni umor lokalnega aktivista in angleškega novinarja.

»Evropski poslanci ostro obsojajo brutalen umor zagovornikov okolja in človekovih pravic ter domorodnih prebivalcev v Braziliji, nazadnje umor britanskega novinarja Doma Phillipsa in brazilskega aktivista Bruna Pereire. Resolucija tudi obsoja naraščajoče nasilje, napade in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic in okolja, domorodnih ljudstev, manjšin in novinarjev v državi,« so zapisali v resoluciji in posredno za stanje okrivili tudi predsednika Brazilije Jaira Bolsonara.

Nazadnje pa so se parlamentarci posvetili še razmeram v ogromni tadžikistanski avtonomni provinci Gorno-Badakhshan. Tam so se oblasti po demonstracijah novembra lanskega leta in maja letos lotile protestnikov, novinarjev, blogerjev, odvetnikov in aktivistov. Parlament EU je pozval k izpustitvi neupravičeno zaprtih, h koncu zatiranja lokalne pamirske manjšine, k obnovi komunikacij in interneta ter k zagotovitvi dostopa za humanitarne organizacije.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.