Poslanci Evropskega parlamenta so se te dni prvič letos ubadali tudi z zunanjepolitičnimi izzivi s področja kršenja človekovih pravic in spoštovanja mednarodnih pravnih norm. Tako je Parlament EU sprejel resolucije o kršitvah temeljnih človeških svoboščin na Kitajskem oz. v Hongkongu, o dogajanju v Kazahstanu in o politični krizi v Sudanu.
Oboroženi kazahstanski protestniki so začasno zasedli tudi letališče v Almatiju (foto: Gleb Osokin/en.wikipedia.org)
Evro-parlamenarci so te dni z glasovanjem izrazili svoja stališča o trenutnih razmerah v Hongkongu, Kazahstanu in Sudanu. Glede Hongkonga so poslanci najostreje obsodili novo poslabšanje ravni spoštovanja človekovih pravic v Hongkongu, pri čemer so navedli zadnje omejitve svobode izražanja, svobode združevanja in svobode tiska v tej nekdanji britanski koloniji, ki je od leta 1997 spet del Kitajske.
“Poslanci pozivajo vlado Hongkonga, naj izpusti vse politične zapornike in opusti obtožbe proti miroljubnim protestnikom. Kitajske oblasti pozivajo, naj razveljavijo zakon o nacionalni varnosti, saj menijo, da gre za kršitev kitajskih mednarodnih zavez in obveznosti. Parlament globoko obžaluje spremembe hongkonške volilne zakonodaje ter aretacijo in nadlegovanje predstavnikov njegove prodemokratične opozicije,” pravijo v Parlamentu EU.
Nato so pozvali k diplomatskem in političnem bojkotu zimskih olimpijskih iger, ki se bodo v Pekingu pričele čez tri tedne, ter zahtevali sankcije proti Hongkongu in kitajskim uradnikom, ki so odgovorni za nenehno zatiranje človekovih pravic, pa tudi proti podjetjem, ki so vpletena v te kršitve. Potem so se poslanci v Evropskem parlamentu posvetili nedavnemu dogajanju v Kazahstanu.
Tam so se 2. januarja zaradi napovedi podražitve cen naftnih in plinskih derivatov pričele mirne demonstracije. Toda mirne demonstracije so v kazahstanskim mestih kmalu postale tako nasilne, da so morale oblasti poklicati na pomoč vojaške enote iz pakta, v katerem so poleg te države še Rusija, Belorusija, Mongolija, Armenija in Kirgizistan. Šele po prihodu tujih vojakov so se lahko lokalne varnostne sile reorganizirale in spet vzpostavile mir v državi.
Pri tem je na strani protestnikov najbrž prišlo tudi do vpletanja drugih sil iz tujine, na strani oblasti pa do enačenja med miroljubnimi protestniki in oboroženimi skupinami. Zato je Parlament EU pozval kazahstanske oblasti, naj spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine ter nemudoma izpustijo samovoljno pridržane demonstrante, poleg tega pa je zahteval tudi mednarodno preiskavo storjenih zločinov.
Nazadnje pa je prišel na vrsto še Sudan. »Parlament obžaluje, da so varnostne službe in druge oborožene skupine države po vojaškem udaru 25. oktobra 2021 pobili več sto sudanskih protestnikov in jih poškodovali na stotine drugih, vključno z uporabo spolnega nasilja,« so poslanci obsodili državni udar in pozvali sudansko vojaščino, naj vrne oblast v tej državi v civilne roke.