Tudi gospodarstvo je bilo v zadnjih poplavah marsikje po državi zelo močno prizadeto. Sicer se višina škode še sešteva, a bo zagotovo visoka in bodo potrebne velike investicije za pomoč prizadetim. Ne gre pa le za materialno škodo, ampak tudi za likvidnost podjetij, za obnovo infrastrukture in za ohranitev delovnih mest.
Poplavljene so bile ceste, hiše, podjetja, tovornjaki, njive, kozolci… (foto: policija.si)
Na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je včeraj potekal pomemben sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Obrtne zbornice Slovenije (OZS), Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS), Civilne zaščite RS, Ministrstva za obrambo (MO) ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).
Skupni cilji so, da se takoj začne obnova, da se čim prej nakažejo sredstva za upravičence iz gospodarstva za ublažite škode, da bi se poslovanje podjetij čim prej normaliziralo in nazadnje, da se s tem ohranijo tudi delovna mesta. Po tem sestanku z vsemi predstavniki gospodarstva in ostalimi ministrstvi bo MGTŠ, kjer so sestanek označili za zelo koristnega, hitreje izoblikovalo konkretne rešitve.
Trenutno sta z vidika MGTŠ najpomembnejša cilja ohranitev delovnih mest in sprejem ukrepov za zagotavljanje likvidnosti podjetij. GZS, OZS, GTZS in TZS poročajo o ogromni škodi na materialu in opremi, čeprav dokončnih ocen tudi oni še nimajo. Vsekakor pa mnogi gospodarski subjekti na prizadetih območjih trenutno potrebujejo predvsem pomoč gradbenih strojev za odstranjevanje posledic poplav.
»Danes smo dobili obljubljeno tisto, po kar smo resnično prišli. Zavedamo se, da vse ne bo šlo čez noč, želimo pa si čim prej vzpostaviti poslovanje, da bodo ljudje dobivali plače,« je po včerajšnjem sestanku dejal član GZS in direktor podjetja BSH Nazarje, ki je prav tako utrpelo veliko škodo, Boštjan Gorup.
Poleg neposredne škode v podjetjih bo dodatne težave pri poslovanju in logistiki povzročila uničena infrastruktura. OZS je sicer poročala, da je stanje najhujše v Ravnah na Koroškem, Črni na Koroškem, Slovenj Gradcu, Kamniku, Mozirju, Celju, Laškem in Škofji Loki, prizadetih pa je približno 3000 do 3500 majhnih in srednje velikih podjetij.