Evropska komisija je pravkar pripravila svoj predlog ukrepov za zagotavljanje oskrbe EU s kritičnimi surovinami. Ta oskrba bo morala biti hkrati varna, raznolika, cenovno dostopna in trajnostno usmerjena.
Danes se po vsem svetu intenzivno iščejo številni različni redki materiali (foto: pxhere.com)
S Komisije EU so pojasnili, da naj bi se globalno povpraševanje po kritičnih surovinah že v bližnji prihodnosti drastično povečalo, po drugi strani pa je danes EU še vedno močno odvisna od uvoza. Ker ta uvoz pogosto prihaja iz ‘kvazimonopolnih’ držav, oziroma iz nezanesljivih virov, mora EU čim prej ublažiti tveganja za svoje dobavne verige. Šele popolna strateška neodvisnost bi namreč zagotovila celovito gospodarsko odpornost EU.
Današnje šibke točke so opazno prišle do izraza med pandemijo koronavirusa Covid 19 in nato še po ruski invaziji na Ukrajino. Kritične surovine so nepogrešljive za širok nabor evropskih strateških sektorjev, vključno z neto ničelno industrijo, digitalno industrijo ter letalskim, vesoljskim in obrambnim sektorjem. Ker bi lahko pomanjkanje teh surovin resno ogrozilo načrte EU za doseganje podnebnih in digitalnih ciljev, je Komisija EU zavihala rokave in pripravila predlog ukrepov.
»Akt poleg posodobljenega seznama kritičnih surovin določa tudi seznam strateških surovin, ki so ključne za tehnologije, pomembne za evropske zelene in digitalne ambicije ter uporabo na obrambnem in vesoljskem področju, obenem pa pri njih v prihodnosti lahko nastane tveganje motenj v oskrbi. Z uredbo bosta seznama kritičnih in strateških surovin vključena v pravo EU,« so pojasnili s Komisije EU.
V dolgem dokumentu, ki je predvsem pravna podlaga za nadaljnje aktivnosti organov in držav v EU, so navedeni tudi konkretni primeri, kot je na primer ta, da Kitajska nadzoruje 56 % globalnih zmogljivost za rafiniranje litija, 60 % za rafiniranje kobalta in 58 % za rafiniranje mangana. Kitajska razpolaga tudi z 90 % zalog lahkih in težkih redkozemeljskih elementov, galija ter magnezija, Turčija pa na primer z 90% zalog bora.