Poslanci evropskega parlamenta danes v Strasbourgu še razpravljajo, jutri pa bodo v sklopu decembrskega plenarnega zasedanja glasovali o vzpostavitvi enotnega sistema obdavčevanja digitalnih storitev v EU. Sistem bi državam omogočal obdavčitev dobičkov, ki jih velike korporacije ustvarjajo s ponudbo digitalnih storitev njihovim državljanom, tudi v primeru, ko tehnološka podjetja v državi niso fizično prisotna in registrirana.
Kljub včerajšnjemu terorističnemu napadu v bližini parlamenta EU decembrsko penarno zasedanje v Strasbourgu danes poteka nemoteno (foto: europarl.europa.eu)
Poslanci evropskega parlamenta bi radi zagotovili, da so digitalne dejavnosti v EU obdavčene na pravičen način, tudi kadar gre za velike multinacionalke, kot so na primer Google, Facebook in Amazon, katere nimajo sedeža v državah EU. Digitalizacija svetovnega gospodarstva je namreč omogočila nove, digitalne storitve, za katere fizična prisotnost podjetja v različnih državna ni potrebna.
Vendar pa so pravila o obdavčitvi korporacij, ki nudijo takšne storitve, zelo zastarela. Zakoni, razviti v analognem svetu 20. stoletja, so neprimerni za regulacijo trga globalnih digitalnih storitev in številnim globalnim korporacijam omogočajo izmikanje plačevanja velikega deleža davkov. Obdavčitev digitalnih storitev je sicer globalni problem, zato Evropska komisija v iskanju primernih mednarodnih rešitev aktivno sodeluje z organizacijo OECD.
Dokler pa tak sporazum ni dosežen, želi Evropski parlament vzpostaviti enoten sistem obdavčitve digitalnih storitev znotraj EU. Poročilo poslanca Paula Tanga (S&D, Nizozemska) predlaga obdavčitev velikih digitalnih korporacij, ki po vsem svetu ustvarjajo denarne tokove s ponujanjem različnih digitalnih storitev, kot na primer spletni iskalniki, platforme za spletna družbena omrežja ali spletne trgovine.
Trenutno taka podjetja plačujejo zelo malo davkov in to samo v državah, kjer so registrirana. Drugo poročilo, ki ga je pripravil Poljski poslanec Dariusz Rosati (EPP) predvideva, da bi morali biti glavni dejavniki pri odločitvi, ali naj podjetje v neki državi plača davek, prihodki od opravljanja storitev v tej državi, število uporabnikov v državi in število v državi sklenjenih poslovnih pogodb o izvajanju digitalnih storitev.
Obdavčitev digitalnih storitev v državi, kjer se te izvajajo, bi veljala za podjetja, ki na tak način letno ustvarijo več kot 7 milijonov evrov prihodkov in imajo v določeni državi več kot 100.000 uporabnikov. Rosati je ob tem povedal, da je glede na razširjenost in finančni obseg digitalnih storitev skrajni čas za ukrepanje znotraj EU, saj bo na mednarodno rešitev problema s strani OECD potrebno še dolgo čakati.
Nizozemski evroparlamentarec Paul Tang pa je na spletnem mestu evropskega parlamenta izrazil razočaranje, da finančni ministri držav članic na zasedanju 4. decembra niso podprli predlaganih rešitev Evropskega parlamenta za enoten sistem obdavčitve digitalnih storitev znotraj EU. Namesto tega so po njegovem sprejeli ‘razredčeno’ rešitev, ki bo v veljavo stopila šele leta 2021.
»Prelaganje reševanja tega problema je nepošteno do davkoplačevalcev in škodljivo za celotno evropsko gospodarstvo«, je dodal Tang. »Želimo zagotoviti, da multinacionalke, kot so Google, Facebook in Amazon plačajo pošten delež davkov, tako kot vsi navadni državljani in mala podjetja. Še naprej si bomo prizadevali za primerno obdavčitev digitalnih storitev in za pravično davčno obravnavo vseh podjetij, ki delujejo v Evropi.«