V sredo 14. junija bomo tudi v Sloveniji obeležili Svetovni dan krvodajalcev. Dan bo namenjen večanju globalne ozaveščenosti o potrebah po krvi in krvnih pripravkih, poudarjanju pomena prostovoljnega krvodajalstva ter zahvalam vsem krvodajalcem, letos pa ga bodo obeležili s sloganom ‘Živimo, ker darujete. Darujte kri, darujte plazmo, darujte življenje.’
Kdor daruje kri ali plazmo, drugim daruje življenje (foto: RKS/WHO)
Z Rdečega križa Slovenije (RKS) so spomnili, da se pojutrišnjem obeležuje ‘Svetovni dan krvodajalcev’, za katerim stojijo vse tri osrednje organizacije s področja prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva – Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, Mednarodna federacija krvodajalskih organizacij in Mednarodno transfuzijsko združenje, pridružila pa se jim je tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
»Štirinajstega junija 1868 se je na Dunaju rodil avstrijski zdravnik, patolog in imunolog, Nobelov nagrajenec Karl Landsteiner, odkritelj danes po celem svetu uporabljanega sistema krvnih skupin A,B, AB in 0. Tudi Slovenci pri tem nismo imeli nepomembne vloge, saj je bil dr. Janez Plečnik (brat arhitekta Jožeta Plečnika), soustanovitelj Medicinske fakultete v Ljubljani, prvi človek, pri katerem je bila določena krvna skupina B,« so pojasnili z RKS.
Dodali so še, da je bil sicer ‘Dan slovenskih krvodajalcev’ na vrsti pred kratkim, natančneje 4. junija, v Sloveniji pa je trenutno aktivnih le nekaj manj kot 60 tisoč rednih krvodajalcev. Pomemben pa je predvsem podatek, da se v naši državi vsak dan potrebuje 350–400 darovalcev, da se zadosti dnevnim potrebam po krvi. Prav vsaka darovana vrečka krvi ali plazme je namreč najbolj dragoceno darilo, saj rešuje življenja.
Če je v Sloveniji prostovoljno darovanje, ki je temelj varne in zadostne preskrbe s krvjo, dobro organizirano, pa drugje po svetu ni tako. Marsikje imajo ogromne težave z zagotavljanjem ustreznih količin krvi, z njeno kakovostjo in z varnostjo. Zato WHO med strategijami za pomoč državam z nizkim in srednjim BDP-jem predvideva tudi izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti človeške plazme.
Kri in krvni pripravki so nepogrešljivi pri učinkovitem zdravljenje bolnikov z motnjami krvi, z dednimi motnjami hemoglobina in s stanji imunske pomanjkljivosti, pri pomoči poškodovancem v nesrečah in pri številnih različnih operacijah. Plazma prav tako predstavlja pomemben del pri podpori in zdravljenju bolnikov, saj vsebuje beljakovine, ki npr. sodelujejo pri strjevanju krvi, imunski obrambi ter vzdržujejo vitalne funkcije organov.