Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je pravkar objavil globalno lestvico konkurenčnosti za leto 2020, Slovenija pa je na njej pridobil dve mesti in je sedaj na 35. mestu. Med štirimi obravnavanimi sklopi konkurenčnosti je Slovenija napredovala pri poslovni učinkovitosti in učinkovitosti vlade.
Izboljšanje na področju poslovne učinkovitosti je nedvomno pozitivno za Slovenijo (foto: pxfuel.com)
Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je tudi letos, kljub izrednim razmeram, ki so po svetu zavladale zaradi izbruha pandemije, pripravil in objavil globalno lestvico konkurenčnosti. Slovenija je v tej razvrstitvi v primerjavi z lanskim letom pridobila dve mesti in je sedaj na 35. mestu. V tej raziskavi sicer sodeluje 63 držav sveta. »Svojo uvrstitev je država izboljšala na dveh od štirih sklopov konkurenčnosti, in sicer pri vladni ter poslovni učinkovitosti.
Konkurenčne prednosti oz. področja, kjer se Slovenija uvršča najvišje na lestvici držav so mednarodna trgovina, cene, izobraževanje, družbeni okvir, zdravje in okolje ter tudi menedžerske prakse,« so pojasnili z javne agencije SPIRIT Slovenija. Skupna uvrstitev države na lestvici konkurenčnosti v nekem časovnem obdobju pokaže njen konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi državami. Na vrhu seznama sicer ostaja prvi Singapur, medtem ko je na primer Japonska trenutno le mesto pred Slovenijo.
Največja padca na lestvici sta zabeležili Kitajska in ZDA – ker sta v medsebojni trgovinski vojni. »Kot država pogodbenica vseh treh konvencij (Baselske, Rotterdamske in Stockholmske) je naša država v skupini držav, ki si delijo prvo mesto pri izpolnjevanju pogodb iz mednarodnih sporazumov o nevarnih odpadkih. Visoko na lestvici smo tudi pri investicijah v telekomunikacije (5. mesto) in uporabnikih mobilnega hitrega interneta (9. mesto), slabo pa smo uvrščeni pri kakovosti letalskega prometa (62. mesto),« so še dodali z agencije.
SPIRIT Slovenija sofinancira analizo slovenske konkurenčnosti in pri komuniciranju s tujo poslovno javnostjo uporablja podatke iz te raziskave. Gre predvsem za kratkoročno investicijsko privlačnost države in s tem privlačnost poslovnega okolja tudi za prihod tujih neposrednih investicij, pri čemer je letos agencija osredotočena na Japonsko in nemško govoreče države.