Evropska komisija je v sklopu priprav na ‘Podnebni vrh’ Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo v New Yorku na sporedu 23. septembra, pripravila sporočilo, v katerem je predlagala konkretne ukrepe v skladu s svojimi zavezami za uresničevanje pariškega podnebnega sporazuma ter za oblikovanje podnebno nevtralne Evrope do leta 2050.
Severni medvedi najbolj opazno čutijo klimatske spremembe in zato se njihove vrste hitro redčijo (foto: libertaddigital.com/Facebook/Kerstin Langenberger)
Evropska skupnost (EU) že ima celovit in ambiciozen zakonodajni okvir o podnebnih ukrepih ter že postopno izvaja prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami. Tako je že presegla svoje cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2020 in je tudi že sprejela zakonodajni okvir, s katerim bo mogoče preseči tudi cilje za leto 2030. Vendar pa emisije EU predstavljajo le 9 % globalnih izpustov, zato to ne bo rešilo problema na svetovni ravni.
EU je tudi vodilna svetovna donatorica razvojne pomoči in podpornica podnebnih ukrepov, ki prispeva 40 % svetovnega javnega financiranja za te ukrepe, zato bo Evropska komisija v New Yorku na ‘Podnebnem vrhu’ Generalne skupščine Združenih predlagala konkretne ukrepe v skladu s svojimi zavezami za uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma ter za oblikovanje podnebno nevtralne Evrope do leta 2050.
Ta strategija, imenovana ‘Čist planet za vse’, naj bi zagotovila socialno pravičen prehod v uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo in sicer prek naložb v realistične tehnološke rešitve, opolnomočenja državljanov in usklajevanja ukrepov na ključnih področjih, kot so industrijska politika, finance ali raziskave. Tako bodo zajamčeni visokokakovostna delovna mesta, trajnostna rast v EU ter hkrati pomoč pri reševanju drugih okoljskih izzivov, kot je kakovost zraka ali izguba biotske raznovrstnosti.
“Na mednarodni ravni bi morala EU v prihodnjem letu še okrepiti svoje tesno sodelovanje s svojimi mednarodnimi partnerji, tako da bodo vse pogodbenice Pariškega sporazuma do leta 2020 razvile in predložile dolgoročno nacionalno strategijo za prvo polovico tega stoletja ob upoštevanju nedavnega posebnega poročila IPCC v zvezi z 1,5 stopinje Celzija,” so še zapisali pri Evropske komisije ob sprejemu strategije lani novembra.
Najprej pa bi bilo najbrž potrebno v podobne postopke prepričati tiste države, ki so največji onesnaževalci, sicer bodo vsi napori zaman.