Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani so pripravili obramboslovni dogodek, na katerem je bilo govora o malce spremenjeni vlogi vojaških sil, o aktualnem dogajanju na področju obrambe v senci ruske invazije na Ukrajino in se posvetili tudi nepovratnim sredstvom EU za financiranje obrambnih zmogljivosti držav članic.
Slovenska vojska med avgustovskim posredovanjem v Črni na Koroškem (foto: Slovenska vojska/MO)
Ministrstvo za obrambo, Fakulteta za družbene vede ter Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju so skupaj pripravili obramboslovni dogodek, ki je povezal področja politike, vojske in gospodarstva. Tako je bila v okviru dogodka na sporedu okrogla miza o sedanji obrambno-varnostni situaciji v svetu, v EU in v Sloveniji, potem ko rusko-ukrajinskemu konfliktu zaenkrat še ni videti konca.
Vrh Ministrstva za obrambo (MO) je med drugim poudaril, da vlaganja MO v raziskave, razvoj in inovacije pomenijo veliko dodano vrednost gospodarstvu in prinašajo multiplikativne učinke, saj gre za visoko tehnologijo, skoraj vsi produkti pa bodo lahko uporabljeni tudi v civilne namene. Govora je bilo tudi o naravnih nesrečah, ki predstavljajo vse večjo grožnjo za varnost prebivalstva.
Ob zadnjih vremenskih ekstremih pri nas in po vsem svetu je že vsem postalo jasno, da mora biti v podobnih izrednih primerih takoj aktivirana vojska, ki lahko izdatno pripomore k uspešnosti sistemov zaščite in reševanja. To se je v Sloveniji že ob lanskem požaru in suši izkazalo kot najboljša rešitev, pri letošnjih poplavah pa je bilo hitro posredovanje Slovenske vojske še bolj pomembno.
Prisotni so se neizbežno dotaknili aktualnega obrambno-varnostnega dogajanja po ruski invaziji na Ukrajino, ki je povzročilo spremembe na številnih različnih področjih. V EU so na primer ugotovili, da ima skupni obrambni segment številne šibkosti. Zato so države že bistveno povečale sredstva za raziskave, razvoj in inovacije na področju obrambe ter se obenem zavezale k postopni rasti celotnih obrambnih izdatkov.
Pri tem so se udeleženci dogodka navezali na prej omenjene naravne katastrofe in poudarili, da pri investicijah ne gre le za vojaške namene, ampak tudi za obrambo pred vremenskimi ujmami in njihovimi uničujočimi posledicami. Spomnili so še, da je bil prejšnji teden objavljen že 3. javni poziv za sodelovanje pri izvajanju razvojno-raziskovalnih in inovacijskih projektov, kjer gre tudi za sodelovanje akademskih krogov, raziskovalne sfere in gospodarstva.
Na dogodku je bil prisoten tudi predstavnik Komisije EU oz. njenega Generalnega direktorata za obrambno industrijo in vesolje Volker Bäcker, ki je na dogodku predstavil EU obrambno inovacijsko shemo EUDIS ter razpis Evropskega obrambnega sklada (EDF). Dogodek pa so na koncu zaokrožili zastopniki slovenskega gospodarstva in akademske sfere, ki so predstavili svoje dosedanje izkušnje s sodelovanjem v evropskih obrambnih projektih.