Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je le tri mesece po vzpostavitvi Zavezništva med Afriko in Evropo na področju trajnostnih naložb in delovnih mest predstavil prve rezultate. Predsednik je med predstavitvijo na forumu Afrika-Evropa na Dunaju ponovno tudi potrdil odločnost Evrope, da z Afriko vzpostavi pravo in pošteno partnerstvo med enakimi. Po dolgih stoletjih izkoriščanja s strani Evropejcev bil najbrž že skrajni čas za vzpostavitev tovrstne enakopravnosti. Vendar se bo EU morala posvetiti tudi varnostnim razmeram in ne le ekonomiji afriških držav.
Evropske države že približno 500 let izkoriščajo afriška bogastva, kot so ti diamanti iz Botswane (foto:africacradle.com)
Zavezništvo med Afriko in EU si prizadeva za krepitev gospodarskih in trgovinskih stikov med obema celinama, da bi ustvarjali trajnostna delovna mesta in rast. Združuje javne in zasebne akterje ter predstavnike finančnega sektorja in akademskih krogov iz Afrike in Evrope. Cilj načrta EU za zunanje naložbe je povečati trajnostne naložbe v Afriki in evropski soseščini do leta 2020.
Od napovedanih 44 milijard evrov bodo programi, ki so že v pripravi, spodbudili za 37,1 milijarde evrov naložb. Napovedana sta bila tudi nova programa Instrument za delitev tveganja NASIRA (75 milijonov evrov) za pomoč podjetjem ter Kapitalski sklad za kmetijske dejavnosti (45 milijonov evrov) za pomoč kmetom. Program Erasmus+ je od leta 2015 podprl 16.000 izmenjav afriških študentov in akademskega osebja, do leta 2020 pa naj bi omogočil 35.000 izmenjav.
EU je samo leta 2018 namenila več kot 540 milijonov evrov za izboljšanje podjetniškega in naložbenega okolja v Afriki. Za vzpostavitev celinskega območja proste trgovine v Afriki pa je napovedala 50 milijonov evrov podpore. S Komisije EU so še sporočili, da so za krepitev partnerstva sedaj vzpostavili tudi štiri delovne skupine, in sicer za afriško podeželje, digitalno gospodarstvo, energetiko in promet.
EU pa se bo najbrž morala posvetiti tudi varnostnim težavam v Afriki. Ljudje kontinent ne zapuščajo izključno zaradi ekonomskih vzrokov ali podnebnih sprememb, ampak tudi zaradi tega, ker jim življenja ogrožajo oboroženi spopadi. Trenutno vojaški konflikti raznih vojsk, milic in terorističnih skupin potekajo v Libiji, Maliju, Nigerju, Nigeriji, Čadu, Centralnoafriški republiki, Kamerunu, Somaliji, Zahodni Sahari in tudi v Egiptu.