V Bruslju se je prvič po poletnem premoru sestal svet za splošne zadeve (GAC). Razprava je tekla predvsem o bodočem večletnem finančnem okviru EU in o pripravah na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta.
Ministri in državni sekretarji so izmenjali stališča o odprtih vidikih v pogajanjih ter o pripravah na oktobrsko zasedanje Evropskega sveta (foto: mzz.gov.si)
Svet za splošne zadeve je najprej izmenjal mnenja glede večletnega finančnega okvira držav Evropske unije 2021–2027. Slovenija ocenjuje predlog Evropske komisije za ambiciozen predlog, ki upošteva novo resničnost in prioritete EU. Zasedanju je prisostoval novi slovenski državni sekretar Dobran Božič, ki je izrazil naklonjenost povečanju sredstev za nove izzive, hkrati pa opozoril, da za Slovenijo tudi v prihodnje ostajata ključni področji kohezija in razvoj podeželja.
Sicer Slovenija podpira glavne prednostne naloge in program avstrijskega predsedstva, ki se osredotoča na varnost in boj proti nezakonitim migracijam, na ohranjanje konkurenčnosti in v tem okviru na digitalizacijo ter na stabilnost v soseščini. Prav tako podpira prioritete s področja delovanja Sveta za splošne zadeve, posebej poudarek na širitvi in pogajanjem o večletnem finančnem okviru.
Slovenija je v nadaljevanju razprave podprla tudi osnutek dnevnega reda za oktobrski Evropski svet, ki bo predvidoma glavno pozornost namenil vprašanjem notranje varnosti in migracijam. Na zasedanju Sveta je tekla tudi ponovna razprava o trenutnem stanju na področju pravne države na Poljskem, in sicer v povezavi s prvim odstavkom 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, katerega cilj je zagotoviti spoštovanje skupnih vrednot EU, med katerimi je tudi pravna država.
Slovenija v razpravah vedno poudarja, da moramo znotraj EU sprejete standarde ohraniti tako zaradi nas samih, kot zaradi držav, ki se pripravljajo na članstvo. Slovenija je vseskozi podpirala aktivnosti Evropske komisije za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava in meni, da je skrb za zagotavljanje teh načel skupna odgovornost institucij EU in držav članic. Svet za splošne zadeve se je seznanil tudi s stanjem na področju zakonodajnega načrtovanja.
S tem v zvezi so ministri in državni sekretarji na kosilu razpravljali o prednostnih nalogah Evropske unije v naslednjem letu. Slovenija se strinja z oceno predsednika Evropske komisije Juckerja, da je v obdobju do volitev v Evropski parlament naslednje leto posebno pozornost potrebno nameniti preseganju razlik znotraj Unije ter da je za državljane bistvenega pomena doseganje potrebnih dogovorov in izpolnitev danih zavez.
Za razliko od Junckerja se slovenskemu Ministrstvu za zunanje zadeve zdi pomembna krepitev in zaščita demokracije ter vseh vrednot v okviru vladavine prava, med katerimi je tudi spoštovanje sodnih odločb. Po rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve je potekalo še zasedanje v formatu 27 držav članic EU, na katerem je glavni pogajalec EU za Brexit Michel Barnier predstavil zadnje stanje v pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU.