Inšpekcija za okolje je lani izpeljala akcijo podrobnega nadzor rabe vode pri 77 največjih slovenskih odjemalcih vode. Inšpektorji so preverjali skladnost rabe vode z zahtevami zakonodaje, vodnih pravic ter okoljevarstvenih dovoljenj glede količin odpadnih voda. Po eni strani hujših kršitev niso zaznali, po drugi pa se je med manjšimi kršitvami nabralo cel kup ‘papirologije’.

Na splošno je stanje v Sloveniji zadovoljivo, a vseeno ni ravno idealno (foto:pixabay.com)

Inšpekcija za okolje se je najprej posvetila denarju in ugotovila, da je glede plačevanje dajatev za rabo vode in podzemnih voda položaj kar dober. Malce manj dobra, a še vedno zadovoljiva, je situacija glede predpisov, ki se nanašajo na mesto odvzema, namen rabe vode, na največjo dovoljeno količino odvzema ter na količino odpadne vode. Nezadovoljivo pa je stanje, ki se nanašajo na spremljanje odvzetih količin vode z merilno napravo, poslovnik in zagotavljanje ekološkega pretoka.

Med kršitelji 4 niso rabili vodo samo za lastne potrebe, 2 zavezanca sta odvzemala preveč vode, v enem primeru je zavezanec rabil vodo tudi za nedovoljen namen, našel pa se je tudi zavezanec, ki je odvzemal vodo iz vira, za katerega ni imel dovoljenja. 25 primerov kršitev se je nanašalo na spremljanje količin vode, 20 nosilcev vodnih pravic ni imelo poslovnika za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave, 6 jih je prekršilo predpise, ki so povezani s poslovnikom, medtem ko jih 9 ni v roku vložilo vloge za pridobitev vodnega soglasja.

Malo kršitev je bilo ugotovljenih pri nadzoru izpolnjevanja zahteve, ki so običajno določene z vodno pravico pri odvzemih iz podzemne vode in nobene kršitve v zvezi s plačevanjem koncesnin. Tudi ugotovitve glede proizvajalcev pijač, ki so pri vodno-inšpekcijskih akcijah posebej rizična podskupina, ne odstopajo bistveno od ostalih rezultatov akcije nadzora. Skupno so tako do konca leta 2019 so inšpektorji izrekli 23 opozoril, izdali 14 inšpekcijskih odločb in 7 opominov v prekrškovnih postopkih, a vsi postopki še niso zaključeni.