Naslovnica Svet & EU IMF in Slovenija: večja rast, a tudi strah pred novo krizo

IMF in Slovenija: večja rast, a tudi strah pred novo krizo

Avtor: Spletno Uredništvo

V Washingtonu se je zaključil osrednji del spomladanskega zasedanja Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). IMF je ta teden izboljšal gospodarsko napoved za Slovenijo in za letos sedaj napoveduje štiriodstotno rast BDP, vedar so predstavniki sklada v pogovorih s člani slovenske delegacije našo državo pozvali, naj to obdobje visoke rasti izkoristi za strukturne reforme in oblikovanje zadostnih rezerv za naslednjo krizo. 

IMF 2Glede na zaskrbljenost obrazov na zasedanju bi lahko sklepali, da se je nova svetovna gospodarska kriza že začela (foto: mf.gov.si)

 

Predstavniki Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in investitorjev v državne obveznice so v pogovorih s člani delegacije ob robu zasedanja poudarili, da je Slovenija v minulih letih naredila velik napredek – od nominalnega uravnoteženja javnih financ in učinkovitega upravljanja z dolgom do znižanja deleža slabih posojil v bankah in števila brezposelnih. Opravljeno delo se odraža tudi v trenutno visoki gospodarski rasti.

IMF je napoved letošnje rasti za Slovenijo ta teden zvišal z 2,5 odstotka na 4 odstotke, za prihodnje leto pa nam napovedujejo 3,2-odstotno rast. Te razmere bi morala Slovenija po mnenju sogovornikov iz sklada bolje izkoristiti za strukturne reforme, vzpostavitev temeljev za dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in oblikovanje zadostnih rezerv za naslednjo gospodarsko krizo. Ne glede na razplet prihajajočih volitev in globalnih ekonomskih zasukov se prej ali slej očitno obeta nova gospodarska kriza

»Na ministrstvu za finance se s tem strinjamo in k dodatnemu ukrepanju pozivamo ves čas. Država še ni dovolj dobro pripravljena na naslednjo krizo, zato je pomembno, da ne ponovimo napak iz preteklosti in da v dobrih časih ustvarimo dovolj rezerve za slabše čase. Fiskalno pravilo je skupna odgovornost vseh nas, ne le finančnega ministrstva,« je komentirala ministrica Mateja Vraničar Erman.

Da bi morale države gospodarsko rast izkoristiti za znižanje javnega dolga in ustvarjanje fiskalnih rezerv za spopad z naslednjo krizo, je bilo sicer eno ključnih sporočil letošnjega spomladanskega zasedanja IMF-ja. Prav tako je odmeval poziv k nadaljnji odprtosti svetovnega gospodarstva in spoštovanju dogovorjenih pravil. Za to se je zavzela tudi Slovenija, ki je kot močno izvozno usmerjena država na dogajanje v svetu še toliko bolj pozorna.

Čeprav tega niso javno poudarili, pa je poziv veljal predvsem ameriškemu predsedniku Trumpu, ki je nedavno uveljavil protekcionistične ukrepe za ameriški trg in sprožil val rekacij, še posebej na Kitajskem. Predstavniki IMF in investitorjev pa so v pogovorih s člani slovenske delegacije izrazili tudi pričakovanje, da bo Slovenija nadaljevala z že začetimi privatizacijskimi postopki. Le glede privatizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) so še naprej težave, ki izvirajo zaradi dogajanja okrog prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem, so sporočili z Ministrstva za finance RS. 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.