Evropski parlament je že tri tedne po zadnji resoluciji o kršitvah človekovih pravic po svetu pripravil nov dokument z zelo podobno vsebino. Tokrat so navedli hude kršitve v Mjanmarju, Belorusiji in Alžiriji.
V Mjanmarju se nadaljuje nasilna in nelegitimna vladavina vojske. Vojaške sile v tej državi (nekdanji Burmi) tako ali drugače vladajo že od leta 1962, po poskusu prehoda v parlamentarno demokracijo med leti 2011 in 2021 pa danes Mjanmar spet trpi pod diktaturo generalov. V džunglah notranjosti države poteka nova državljanska vojna, vojaške oblasti pa sicer že dolgo ne spoštujejo osnovnih državljanskih pravic.
O tem priča tudi resolucija Parlamenta EU, v kateri so poslanci ostro obsodili odločitev mjanmarjske volilne komisije (seveda jo je imenovala vojska), da razpusti 40 političnih strank. Hunto so obsodili so tudi zaradi aretacij in zapornih kazni politikov, zaradi uporabe posilstev kot orožja za dosego ciljev ter zaradi vse bolj pogostih zračnih napadov vojaškega letalstva na vasi in druge civilne cilje. Resolucija zahteva slovo vojaške hunte in vzpostavitev demokratičnih procesov.
Nato se je Parlament EU lotil Alžirije. “Resolucija poziva alžirske oblasti, naj spremenijo obtožbe v zvezi z varnostjo v kazenskem zakoniku države, ki se uporabljajo za inkriminacijo pravice do svobode izražanja. Ugotavlja, da so se vse od tako imenovanih ‘protestov v Hiraku leta 2019’ razmere medijske svobode v Alžiriji močno poslabšale, oblasti pa so blokirale več novičarskih strani in publikacij, ki so kritične do vlade,” piše v resoluciji.
Posebej so v resoluciji omenili primer uglednega novinarja Ihsaneja El-Kadija, ki je bil prejšnji mesec na podlagi neutemeljenih obtožb obsojen na petletno zaporno kazen in visoke denarne kazni. Podobne so tudi razmere v Belorusiji, kjer je Parlament EU obsodil nečloveško ravnanje glede vidnega opozicijskega voditelja ter nekdanjega predsedniškega kandidata Viktarja Babaryke.
Babaryka je bil predlani obsojen na 14 let zaporne kazni na podlagi politično motiviranih obtožb, aprila letos pa je bil v zaporu tako močno pretepen, da je moral v bolnico in tudi na operacijo. Beloruski režim naj bi sicer imel skupno zaprtih okrog 1500 političnih zapornikov, po navedbah visokega komisarja ZN za človekove pravice pa naj bi z njimi ravnali tako kruto, da nekateri med njimi celo umrejo za rešetkami.
“Evropski poslanci ostro obsojajo nehumano ravnanje s političnimi zaporniki in njihovimi družinskimi člani v državi in pozivajo Belorusijo, naj pridržanim zagotovi dostop do ustrezne zdravstvene pomoči, odvetnikov, družine, diplomatov in mednarodnih organizacij, da ocenijo njihovo stanje in zagotovijo pomoč. Izpustite Viktarja Babaryko in vse politične zapornike v Belorusiji ter odpravite krute pogoje pridržanja,” so evro-parlamentarci odločno zapisali v resoluciji.