Naslovnica Svet & EU Hrvaška v schengenskem območju še pred koncem leta

Hrvaška v schengenskem območju še pred koncem leta

Avtor: Spletno Uredništvo
Za Slovenijo pomembna zunanjepolitična novica je včeraj prišla iz Bruslja. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli vstop Hrvaške v ‘schengensko območje’, kar naj bi se zgodilo še pred iztekom leta 2022. To naj bi med drugim odpravilo nadzor na slovenski južni meji.
Hrvaška v schengenskem območju še pred koncem leta

Pogled na hrvaško obalo Piranskega zaliva s slovenske strani (foto: SJ)

V Evropskem parlamentu so s 554 glasovi za, 53 glasovi proti in 25 vzdržanimi glasovi, izglasovali vzpostavitev polnopravnega članstva Hrvaške v schengenskem območja. Sicer je Svet EU že 9. decembra lanskega leta potrdil, da je Hrvaška že izpolnila vse potrebne pogoje za pričetek uporabe schengenskih pravil. Včeraj pa so parlamentarci prek glasovanja spodbudili Svet EU, naj nadaljuje postopke in končno sprejme odločitev o odpravi nadzora na mejah.

„Hrvaška je bila deležna najbolj vsestranskega preverjanja za članstvo v Schengenskem območju, več kot katerakoli druga država EU doslej. Izpolnila je 281 priporočil na 8 področjih schengenske zakonodaje. Komisija in Svet sta potrdila pripravljenost države, da v celoti uporablja schengenska pravila. Evropski parlament se v celoti strinja: odprava nadzora na notranjih mejah mora biti izvedena do konca tega leta,“ je po glasovanju pojasnil poročevalec Paulo Rangel.

Parlament EU se že dolgo zavzema za širitev schengenskega območja prostega gibanja, ki danes vključuje 26 držav. Vanj sodijo vse države članice EU razen Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Irske in Romunije ter tudi Norveška, Islandija, Švica in Lihtenštajn, ki sicer niso člani EU. Evro-parlamentarci so se že leta 2018 v resoluciji izjasnili, da bi bilo treba Hrvaško sprejeti v schengensko območje – takoj, ko bo izpolnila vsa potrebna merila.

In kaj včerajšnje glasovanje pomeni za Slovenijo? Vlada pripravlja enostransko izjavo, ki se tiče arbitraže glede morske meje, na kopenski meji pa se vsaj v začetnem obdobju ne bo prav veliko spremenilo, ne glede števila prebežnikov ne glede aktivnosti slovenskih varnostnih organov.

Velja dodati še informacijo, da so na podoben način prejšnji mesec (18. oktobra) poslanci Parlamenta EU izrazili tudi podporo takojšnjemu sprejemu Bolgarije in Romunije v schengensko območje. Zanimivo bo spremljati, ali se bo zato število prebežnikov v EU kakorkoli spremenilo – navzgor ali navzdol.

 

Povezani Članki