Prvi september običajno mineva predvsem v znamenju vrnitve otrok in najstnikov v šolske klopi, tokrat pa se prav na ta dan odpira tudi nova stalna razstava ‘Holokavst v Ljubljani’, ki je nastala v sodelovanju Judovskega kulturnega centra Ljubljana in Mestnega muzeja Ljubljana.
Festival strpnosti – desno sedi edini rešeni judovski otrok v ljubljanski pokrajini Tomaž Zajc (foto: JKC/Mini teater)
V ljubljanskem Judovskem kulturnem centru (JKC) na Križevniški ulici bo ob 18. potekala svečana otvoritev prve stalne muzejske razstave, ki je posvečena holokavstu v Sloveniji. Razstavo so poimenovali ‘Holokavst v Ljubljani’, nastala je v sodelovanju Judovskega kulturnega centra Ljubljana z Mestnim muzejem Ljubljana, pripravili pa so jo kustos dr. Blaž Vurnik, umetnika Miran Mohar, Vadim Fiškin in direktor Mini teatra Robert Waltl.
Gre za prvo stalno postavitev razstave o tem mračnem obdobju druge svetovne vojne v glavnem mestu Slovenije. Judovski kulturni center sicer za svoje delovanje ne dobiva direktne podpore države Slovenije, čeprav je že leta 2015 v Ljubljani ustanovil multimedijski ‘Festival Hiša strpnosti’, ki prikazuje filme in predstave na temo manjšin, zapostavljenih in o holokavstu. Drugi zelo prepoznaven projekt JKC pa so ‘Spotikavci’.
To je umetniško-zgodovinski projekt, kjer se spominjajo žrtev nacizma s postavitvijo medeninastih kock na pločnikih pred njihovim zadnjim znanim naslovom. Že pred 6 leti so v Ljubljani in v Prekmurju pričeli s projektom polaganja ‘spotikavcev’, pa tudi z raziskovanjem usod ljubljanskih Judov in judovskih beguncev v času holokavsta, ki so pred drugo svetovno vojno in še posebej intenzivno po razkosanju Jugoslavije leta 1941 pribežali v Ljubljano.
»V času, ko se v Evropi spet pojavlja lomastenje fašizma, poskušamo javnost spomniti na strahovito izkušnjo holokavsta tudi s projektom ‘Spotikavci’. Dela, kot so te male zlate ploščice, se zoperstavljajo nacistični ideji o izkoreninjenju nekaterih skupin ljudi, Judov, Romov, invalidov, svobodomiselnih, homoseksualcev, Slovencev, in se ji bodo zoperstavljala, dokler ne bodo izginile vse sledi o njihovem obstoju na Zemlji,« so pojasnili z JKC.
Pred današnjo otvoritvijo so še spomnili na žalostno statistika slovenskih judovskih žrtev. Od okoli 1.000 Judinj in Judov, kolikor jih je živelo na slovenskih tleh pred vojno, jih je bilo po osvoboditvi maja 1945 živih le nekaj več kot 100. Na križevniških klopeh na Križevniški ulici pa bo do vse konca oktobra na ogled tudi razstava ‘Slovenski Schindlerji – Slovenski pravični med narodi’, ki govori o tem, kako so Slovenci reševali Jude med II. svetovno vojno.