Včera je Republika Slovenija uspešno izpeljala dodatno izdajo 10-letne referenčne obveznice. Minimalna predvidena vrednost je bila 250 miilijonov evrov, nazadnje pa so izdali kar za 350 milijonov evrov obveznic.  

Republika Slovenija se sicer trenutno ponaša z bonitetno oceno Baa1 (pozitivni obeti, Moody’s), AA- (stabilni obeti, S&P)  in  A- (stabilni obeti, Fitch), kar je zagotovo botrobalo k uspešnosti izdaje novih ovebznic (foto: MF)

Republika Slovenija je  včeraj uspešno izvedla dodatno izdajo 10-letne referenčne obveznice RS81 v višini 350 milijonov evrov, s končno zapadlostjo obveznice 14. marca 2029. Na osnovi ugodnih tržnih pogojev so bili včeraj dopoldan ob 10. uri po srednjeevropskem času postavljeni okvirni pogoji izdaje z namenom, da se transakcija izvede znotraj tekočega dneva v minimalni velikosti 250 milijonov evrov. Kot glavne organizatorke dodatne izdaje so ponudbo obveznic vodile najbolj prestižne finančne družbe - Goldman Sachs International Bank, Jefferies in JP Morgan.

"Zanimanje investitorjev je bilo vse od objave okvirnih pogojev izdaje pozitivno naravnano, tako da je Republika Slovenija povečala ciljno velikost transakcije – od 250 do 500 milijonov evrov. Povpraševanje po obveznici je naraščalo in končna cenovna usmeritev je bila oblikovana ob 12.44 uri po srednjeevropskem času pri 9 bazičnih točkah nad MS. Ugodnejša cenovna usmeritev je bila odraz velikosti povpraševanja, ki je presegla 600 milijonov evrov (izključujoč povpraševanje organizatoric izdaje)," so sporočili z Ministrstva za finance (MF).

Zbrianje naročil se je zaključilo ob 13.21 uri po srednjeevropskem času - pri pogojih 9 bazičnih točk nad MS in z odločitvijo o velikosti dodatne izdaje obveznice v višini 350 milijonov evrov, končna cena pa se je obveznici določila šele dve uri kasneje. Dodatno izdana 10-letna obveznica z letno kuponsko obrestno mero v višini 1,1875 % je bila tako prodana s končno ceno 109,875 % (donosnost do dospelosti 0,157 %), pri čerem je bila razpršenost investitorjev visoka tako po institucionalnem tipu, kot tudi geografsko gledano.

Geografska struktura investitorjev: Francija 30 %, Nemčija/Avstrija 25 %, Združeno kraljestvo 16 %, ostala Evropa 12 %, Slovenija 9 %, Švica 8 %. Institucionalna struktura investitorjev: banke/zakladnice 54 %, upravljavci skladov 21 %, skladi tveganega kapitala 11 % , ostali 8 %, centralne banke/uradne institucije 6 %.