Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj z glasovanjem izrazili zaskrbljeni svojo zaskrbljenost zaradi stanja na področju medijske svobode v Evropski Uniji in obsodili nasilje, nadlegovanje in pritiske, s katerimi se po kontinentu soočajo novinarji.
Aktualni nizozemski časopisi (foto: fotografiekb/pixabay.com)
Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj v resoluciji, ki so jo sprejeli s 553 glasovi za, 54 proti in 89 vzdržanimi glasovi, opozarjajo na poskuse nekaterih vlad držav članic (žal niso navedli, za katere države gre), da bi utišale kritične in neodvisne medije ter spodkopale medijsko svobodo in pluralnost.
Evro-parlamentarce skrbi zlasti položaj javnih medijev v nekaterih državah članicah (spet niso navedli katerih), kjer so mediji postali orodje vladne propagande. Svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev so hkrati osnove za pravico do svobode izražanja, pravico do obveščanja, na tem pa sloni celotna demokracije v EU:
V zadnjih letih sta bila najbolj znana primera napadov na novinarsko delo umora preiskovalnih novinarjev Daphne Caruana Galizie na Malti ter Jána Kuciaka na Slovaškem. Glede položaja javnih medijev v določenih državah članicah niso navedli konkretnih primerov, omenili pa so tuja vmešavanja v demokratične procese.
Cilj teh vmešavanj iz tujine naj bi bil polarizirati in izničiti pluralnost. Pri tem je bilo najbrž mišljeno tudi madžarsko kupovanje medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji, ki je bilo omenjeno med temami pred pričetkom novembrskega plenarnega zasedanja. Vsekakor je pluralnost vedno ogrožena, če je lastništvo medijev v rokah majhnega števila ljudi.
Poleg tega so javne osebnosti pozvali, naj ne blatijo novinark oz. novinarjev (v Sloveniji je bilo v zadnjem desetletju nekaj odmevnih primerov), kritični pa so bili tudi do prekomernega vmešavanja držav v javno oglaševanje. Spomnili so še, da se sredstev EU ne sme uporabljati za politično propagando in za medije pod vladnim nadzorom.
Komisijo EU so zato pozvali, naj za vsako državo članico redno preverja, kako pregledno je lastništvo medijev. Dotaknili so se še nezadostnih aktivnosti spletnih platform glede dezinformacij, nezakonitih vsebin in tujega vmešavanja. Opozorili pa so tudi na drugo skrajnost – da spletne platforme ne smejo postati nekakšni zasebni organi cenzure.