Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta je pravkar napovedal vrsto novih predlogov za revizijo zakonodajnega postopka EU. Gre za novosti, s katerimi bi radi povečali pravice Parlamenta EU glede dajanja pobud za spremembe zakonodaje, s čemer naj bi okrepili demokratične procese v EU. Potrebno je poudariti, da je Parlament EU edini organ EU, ki ga demokratično volijo državljani.
Parlament ima trenutno premajhno odločevalno težo, čeprav je edini izvoljen organ EU (foto: FB Komisija EU)
Trenutno je pravica do sprejemanja zakonodaje na nivoju organov EU skoraj v celoti rezervirana za Evropsko komisijo. Člani Komisije EU pa niso izvoljeni s strani ljudstva, ampak so tam postavljeni po političnih dogovorih. Podobno velja tudi za Evropski svet, tako da je Evropski parlament edina struktura Evropske unije, ki jo demokratično sestavijo državljani prek rednih volitev.
Vseeno pa o veliki večini zadev odloča Komisija EU, ki običajno dobro razume težave gospodarskih družb, precej manj pa težave navadnih državljanov. Sedaj je Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta pripravil vrsto novih predlogov za revizijo zakonodajne procedure. Tako bi sedaj radi povečali pravice Parlamenta EU glede spreminjanja zakonodaje in s tem tudi opazno poboljšali demokratične procese v EU.
Poslanci Odbora so v resoluciji predlagali, da se Parlamentu ob naslednji reviziji pogodb dodeli splošna in neposredna pravica do sprejemanja zakonodaje. »To bi odražalo razvoj institucij EU in vzpostavilo ravnovesje v institucionalni arhitekturi EU. Pravica Parlamenta EU do pobude bi morala biti izključna pri zadevah, ki zadevajo demokratično legitimnost in suverenost Evropske unije.
Komisija EU bi lahko obdržala sočasno pravico ali ohranila monopol zakonodajne pobude na nekaterih področjih, na primer pri proračunskih zadevah. Evropski Svet pa bi lahko imel neposredno pravico do pobude na strogo določenih področjih,« so še pojasnili poslanci. Poleg tega Odbor poziva k hitri sklenitvi novega dogovora s Komisijo EU in Svetom, saj bi se radi izognili vsakršnim nepotrebnim zastojem.
Drugi primeri institucionalnega neravnovesja v EU po mnenju Odbora vključujejo pomanjkanje ratifikacije zadnje reforme volilne zakonodaje, zavrnitev Sveta, da se pogaja o pravici Parlamenta do preiskave (kar je v nasprotju s pogodbami) in de facto prevzem zakonodajnih pravic s strani Evropskega sveta na področjih svobode, varnosti in pravice.