Poslanci Evropskega parlamenta so včeraj sprejeli večletni načrt za ribištvo v Jadranskem morju. Gre za nova pravila za določitev ribolovnih možnosti in zagotovitev trajnostnega staleža, pričemer so posebej poudarjeni ohranitveni ukrepi za inčune in sardine.
Z EU so sporočili, da imajo Italija, Hrvaška in Slovenija neposreden interes v regiji. Omenili so tudi ribiške čolne iz Črne Gore in Albanije, nikjer pa ni besede o Bosni in Hercegovini, ki pa ima prav tako svoj kos jadranske obale (foto: maxpixel.net)
Parlament Evropske unije je pravkar sprejel nov osnutek pravil o tem, kako, kje in kdaj je v Jadranskem morju dovoljeno loviti male pelagične ribe, kot so inčuni in sardine. Predlagani večletni načrt, sprejet s 342 glasovi za, 295 glasovi proti in 24 vzdržanimi, bi vzpostavil ribolovne možnosti za male vrste, ki plavajo blizu površja Jadranskega morja, predvsem inčune in sardine.
Parlament se je strinjal, da bi morala biti omejitev ulova malih pelagičnih rib v letu 2019 določena na ravni iz leta 2014. Vsaka država članica, ki jo problematika zadeva, bi morala med letoma 2020 in 2022 znižati omejitve za štiri odstotke letno. To štiriodstotno znižanje se ne bi uporabljalo, če bi bil celoten ulov vsake države članice v letu pred tem nižji (več kot dva odstotka nižji) kot leta 2014. Načrt določa tudi obdobja brez ribarjenja za različne vrste, plovila in ribiško opremo z namenom zaščite območij drstenja in odraščanja.
Poslanci so se tudi strinjali, da izjemoma dovolijo ribiškim plovilom, ki morda zaradi uresničevanja novih pravil začasno ne bodo obratovala ali pa bodo svojo dejavnost zmanjšala, da preko Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo zaprosijo in pridobijo finančno podporo, ki bo tudi do 15 odstotkov presegala obstoječo zgornjo mejo. To odstopanje velja do 31. decembra 2020 in za največ devet mesecev. Komisija bo tri leta po začetku njegove veljavnosti ocenila učinek načrta o staležih in po potrebi predlagala spremembe regulacije.
»Pri omejevanju ribolova posameznih rib v Jadranu moramo z vso resnostjo prisluhniti tudi ribičem. Ribištvo je zelo težak poklic in še zlasti za male ribiče je to edini vir dohodka. Zato moramo najti ravnotežje po eni strani med interesi in potrebami ribičev za ustvarjanje prihodka ter po drugi strani za zaščito ribjega staleža sardonov, sardel in drugih ribjih vrst, ki se nevarno zmanjšujejo. Potrebni so dolgoročni ukrepi, ki morajo temeljiti na znanstvenih dokazih, ne pa na kratkoročnih potrebah.
Zagotoviti moramo dovolj obnovljivega ribjega staleža, sicer ribiči ne bodo imeli kaj ujeti,« je med razpravo povedal slovenski poslanec Zelenih Igor Šoltes. Novo besedilo določa tudi mandat Parlamenta za začetek pogajanj s Svetom Evropske unije o končni vsebini zakonodaje. Pogovori se bodo lahko začeli, ko se bo Svet Evropske unije poenotil v svojih stališčih, so zapisali na spletni strani europarl.europa.eu.
Sicer je velika večina malih pelagičnih ribolovnih območij v Jadranskem morju usmerjena na inčune in sardine. Vrednost vseh tamkajšnjih ribolovnih območij je ocenjena na okoli 74 milijonov evrov (2013). Skoraj vsa ribolovna območja z inčuni in sardinami so v Italiji in na Hrvaškem, z nekaterimi čolni iz Slovenije, Albanije in Črne gore. Evropski parlament in Svet EU pa sta že odobrila dva večletna načrta pod novo skupno ribiško politiko: načrt za Baltsko morje, sprejet leta 2016, in načrt za Severno morje, sprejet leta 2018.