Po novih načrtnih ruskih napadih na energetsko infrastrukturo Ukrajine se je Evropska unija odločila, da takoj pošlje novo pošiljko električnih generatorjev različnih velikosti. Medtem pa Ukrajinci z droni znova napadajo objekte na območju atomske centrale v Energodaru, ki jo že dlje časa zasedajo Rusi, kar je spet povečalo nevarnost večje jedrske nesreče.

Rusija je v zadnjem mesecu spet pričala množično in obenem zelo načrtno iz zraka napadati ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Rusi so se z raketami, brezpilotnimi letali in podobnimi zračnimi projektili lotili predvsem milijonskega mesta Harkov in njegove širše okolice, kjer so tako močno prizadeli električno mrežo, da jo bo zelo težko popolnoma obnoviti. V velemestu brez elektrike pa se v sodobnih časih danes najbrž niti ne da preživeti.

Zato je hitro reagirala tudi EU, ki je v Ukrajino že poslala nujno energetsko pomoč. »Avstrija, Nemčija, Švedska in Nizozemska so prek mehanizma EU za civilno zaščito ponudile 157 električnih generatorjev različnih velikosti. Za nadaljnjo krepitev ukrajinske energetske infrastrukture je EU postavila tudi 10 generatorjev električne energije velike zmogljivosti (1 MW) iz lastnih strateških zalog ‘RescEU’ v finančni vrednosti 3,57 milijona EUR.

Vsak od teh močnih 1MW generatorjev ima zmogljivost za oskrbo z električno energijo srednje velike bolnišnice v izrednih razmerah,« so pojasnili z Evropske komisije. Na drugi strani pa so Ukrajinci spet začeli napadat objekte, ki se nahajajo v sklopu največje atomske centrale v Evropi, ki se nahaja v mestu Energodar in je pod rusko kontrolo. Zaporoška nuklearka sicer že dlje časa ne proizvaja elektrike, zato ni jasno, zakaj jo sploh napadajo.

Če Ukrajinci mislijo res osvoboditi vso zasedeno ozemlje, potem svoje atomske centrale ne bi bilo pametno uničevati, ker jo bodo morali potem nekega dne spet obnavljati. Predvsem pa je daleč največja nevarnost ta, da bi kakšen bedak povzročil jedrsko nesrečo. Razlitje radioaktivnih snovi po reki Dnjeper bi pomenilo hudo kontaminacijo vse do njenega izliva v Črno morje in najbrž eno največjih ekoloških katastrof v zgodovini človeštva.

»To je velika eskalacija jedrske varnosti in varnostnih nevarnosti, s katerimi se sooča jedrska elektrarna Zaporizhzhya. Takšni nepremišljeni napadi bistveno povečajo tveganje večje jedrske nesreče in jih je treba nemudoma prekiniti,” je že predvčerajšnjim odločno protestiral generalni direktor Rafael Mariano Grossi iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Vseeno pa se napadi niso ustavili. Da je bila največja evropska jedrska elektrarna neposredno tarča vojaške akcije, sicer pomeni tudi očitno kršitev petih temeljnih načel za zaščito tega atomskega objekta, ki so jih po predlogu Grossija potrdili v Varnostnem svetu Združenih narodov v mesecu maju lanskega leta.

Grossi pa je letos februarja najprej obiskal ukrajinskega predsednika in se potem še četrtič od izbruha vojne prek frontne linije osebno napotil na inšpekcijo v Zaporoško atomsko elektrarno. Tam je njenih šest reaktorjev sicer zaustavljenih že poldrugo leto, a še vedno hranijo velike količine jedrskega goriva, ki ga je treba ustrezno hladiti.