Na izrednem zasedanju Sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve so se posvetili pred vsem aktualni migrantski krizi. Najbolj kritične razmere so v Sredozemlju in na Zahodnem Balkanu, vendar se zdi, da se v kratkem ne bo prav veliko spremenilo. EU pa je pravkar še pod ogromnim dodatnim migracijskim pritiskom zaradi dogajanja v Ukrajini.

 Zaradi dogajanja v Ukrajini so se stvari glede migrantov letos dodatno zapletle (foto: MNZ)

Vojaški spopadi, suše, bolezni, revščina in želja po boljšem življenju še naprej ženejo množice migrantov iz Afrike in Azije na pot proti obljubljeni deželi – Evropi. In tako bo še naprej, dokler se problem ne začne reševati pri izvoru. Dokler v državah Afrike in Azije ne bodo zagotovljeni primerni pogoji za življenje in delo, do tedaj bo Evropa pod navalom migrantov. S to tezo se strinja tudi vrh Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki se je udeležil pomembnega sestanka v Bruslju.

V povzetku tega izrednega zasedanja Sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve, so navedli zaskrbljujoče podatke Frontexa, po katerih je bilo v prvih 10 mesecih letošnjega leta na zunanjih mejah EU odkritih kar 275.000 nedovoljenih vstopov, kar je za 73 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Poleti odstranjena nehumana žičnata ograja na slovensko-hrvaški meji torej ni mogla veliko vplivati na tolikšno povečanje števila prebežnikov.

V Bruslju pa so se posvetili prav najbolj kritičnim regijam glede migracij – Sredozemlju in Zahodnemu Balkanu. Govora je bilo tudi o akcijskem načrtu za Zahodni Balkan, prek katerega se spodbuja uskladitev vizumske politike držav Zahodnega Balkana z režimom EU. Letos je bila problem predvsem Srbija, ki je šele po pozivih EU uvedla vize za državljane Burundija in Tunizije, pred koncem leta pa naj bi jih še za Indijce.

Prav Burundijci so bili med vsemi ilegalnimi migranti, ki so jih ustavili na slovenskih tleh, zadnje mesece celo v večini (predstavljali so prek polovico vseh migrantov). Evropska komisija je sicer pred časom napovedala pripravo 30-milijonskega projekta za pomoč v predpristopnih aktivnostih IPA za Zahodni Balkan, ki je namenjen preprečevanju tihotapcev in organiziranemu kriminalu. A ‘napovedati pripravo’ najbrž ni dovolj.

Na izrednem zasedanju Sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve so bili složni, da je treba napore posvetiti tudi kompromisu glede predvidene reforme azilne in migracijske politike EU ter tako zagotovili dolgoročno strukturno rešitev. Sicer so predvideli tudi dodatne aktivnosti na grški in severnomakedonski meji (kamor Slovenija po besedah vrha MNZ že pošilja svoje policiste), a tudi to najbrž ne bo zadostovalo.

Pa še ena velika težava trenutno pesti EU. Od letošnjega vnovičnega izbruha spopadov v Ukrajini so iz države zbežali približni 4 milijoni prebivalcev, ki so prejeli začasno zaščito v EU. Zato so se nacionalni azilni in sprejemni sistemi držav članic EU letos znašli pod nepričakovano velikim pritiskom.