Predsednik Evropskega sveta Charlesa Michel se je včeraj v Stockholmu sestal s švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom. Švedska je namreč 1. januarja prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu EU. Novo švedsko predsedovanje je napočilo v kompleksnem trenutku, ki ga za vse države EU zaznamujejo predvsem vojna v Ukrajini, ekonomska problematika in aktivnosti na področju zelenega prehoda.

Švedski premier Ulf Kristofersson in predsednik Sveta EU Charles Michel (foto: newsroom.consilium.europa.eu)
Kot je med obiskom predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela v Stockholmu sam potrdil švedski premier Ulf Kristersson, se je tretje švedsko predsedovanje Svetu EU pričelo v zelo napetih časih, ki so po mnenju mnogih ključni za nadaljnji razvoj EU. Sicer so najpomembnejše prednostne naloge, ki si jih je za naslednjih 6 mesecev zadala Švedska, skoraj povsem identične skupnim ciljem EU, Michel pa jih je strnil v tri točke.
»Prvič, pomoč pri krepitvi varnosti Evrope. Ruska vojna proti Ukrajini je največja grožnja Evropi in svetu po drugi svetovni vojni. Drugič, krepitev konkurenčnosti Evrope. Močna in konkurenčna EU je ključna za našo gospodarsko prihodnost in naš položaj v svetu. Tretjič, spodbujanje zelenega in energetskega prehoda v Evropi. EU je vodilna v svetu na področju podnebnih ukrepov in želimo jo še naprej voditi.
Lani smo sprejeli pomembne ukrepe za zagotavljanje energetske varnosti in znižanje cen. Vaše delo za pospešitev elektrifikacije EU in nova uredba o baterijah bo imelo pomembno vlogo,« je med obiskom švedske prestolnice dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Napovedal je še, da bo na prihajajočem zasedanju Evropskega sveta največ govora o gospodarstvu, saj je ključno, da EU ostane privlačno mesto za naložbe, inovacije in proizvodnjo.
Na tem februarskem srečanju bodo v ospredju predvsem še migracije in dogajanje v Ukrajini. Michel je med obiskom Švedske (do katerega je prišlo le nekaj dni po podpisu nove pogodbe o sodelovanju med EU in NATO) potrdil, da bo EU še naprej nudila močno vojaško, finančno, diplomatsko in politično podporo Ukrajini. Sicer pa so EU in njene države članice za pomoč ukrajinski strani doslej skupno prispevale že skoraj 50 milijard evrov.