Naslovnica Ekskluzivni intervjuji EKSKLUZIVNO: S Tomažem Kostanjevcem obširno o SPIRIT Slovenija in še o marsičem

EKSKLUZIVNO: S Tomažem Kostanjevcem obširno o SPIRIT Slovenija in še o marsičem

Avtor: Spletno Uredništvo

Dr. Tomaž Kostanjevec je konec meseca septembra na mestu direktorja javne agencije za promocijo slovenskega gospodarstva SPIRIT Slovenija nasledili Ajdo Cuderman, ki je napredovala na nov položaj. Do zamenjave je prišlo v izjemno občutljivem času, ko se Slovenija in ves preostali svet bori proti negativnim gospodarskim posledicam pandemije koronavirusa. Vprašanj in izzivov za novega direktorja je torej v izobilju.

EKSKLUZIVNO S Tomažem Kostanjevcem obširno o SPIRIT Slovenija in še o marsičem

(Foto: PR SPIRIT Slovenija/STA/Tamino Petelinšek)

Najprej prisrčen pozdrav.  Dr. Tomaž Kostanjevec ste na mestu direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija konec septembra nasledili Ajdo Cuderman. Novo delovno mesto ste zasedli tik pred začetkom drugega vala okužb s koronavirusom, kar je ponovno obtrovalo k izrednim razmeram – tudiv slovenskem gospodarstvu. Kakšna so vaša pričakovanja, načrti, cilji… oziroma kaj ste si zaželeli, ko ste prevzeli to odgovorno funkcijo?

“Moj temeljni cilj in namen sodelovanja v javni agenciji SPIRIT Slovenija je krepiti sodelovanje gospodarstva z agencijo – deležnikom spodbujanja tega sodelovanja. Širina delovanja SPIRIT Slovenija je ogromna. Potencial idej je velik. Ne glede na to, da je spekter mojega znanja širok (sega vse od ekonomije, tehnike oz. strojništva pa tja do prava in menedžmenta), se moram vsak dan truditi, da dohajam vse zadeve, ki jih moj položaj terja. Vse to pa je zame izziv, lotevam se jih z veseljem, osrečuje me, da v delovnih procesih tvorno (so)delujem, razmišljam kreativno in iščem rešitve ter najrazličnejše možnosti za pomoč podjetjem, za spodbujanje njihovega razvoja. Od nekdaj sem si namreč želel postati eden od akterjev – podpornikov inovativnega, tvornega, v prihodnost zazrtega gospodarstva in pomembno poslanstvo SPIRIT Slovenija je nedvomno prav to.

Gospodarstvo nujno rabi pomoč, saj je bilo v času epidemije COVID 19 enkrat in sedaj še drugič zaprto, onemogočeno. Podjetja in celotno gospodarstvo so počrpala prihranke, optimizacija je v prvem valu pobrala prihranke, v vmesnem času pa ni nihče pričakoval tolikšnega razmaha epidemije v drugem valu, ki je še večji in bolj radikalen. Del pomoči podjetjem, predviden za lajšanje hladnega zagona po prvem valu epidemije, SPIRIT Slovenija neposredno namenja s pozivom za pomoč gostinskim in turističnim podjetjem.
Slovensko gospodarstvo je izvoznonaravnano in slovenski trg je premajhen za samostojno proizvodnjo in porabo. Prebojnost inovativnih idej na vseh ravneh podjetništva je ključnega pomena.

Maksimalno podpirati in tudi finančno spodbujati moramo uspešna mlada podjetja, ki si upajo delovati trajnostno aktivno, drugače, drzno, podjetja, ki bodo z lastnim prebojem gotovo dala dodaten zalet celotnemu gospodarstvu in družbi nasploh. Zagovarjati moramo drugačnost,čeprav smo bili naučeni drugače, usmerjeno. S spodbudami (finančnimi, zakonskimi idr.) moramo doseči dodano vrednost na zaposlenega.Če tega ne bo, bomo ostali zadolžena družba spodjetji, ki ne bodo samostojno delovala in vlagalaoz. bodo le delno skrbela za končni izdelek, ki prinaša največjo dodano vrednost v celotni zgodbi.”

 Vaša doktorska disertacija iz leta 2009 (torej prav v obdobju zadnje globalne ekonomske krize) nosi naslov ‘Napovedovanje sprejemljivosti izdelka na trgu s pomočjo večkriterijske analize’ in govori o predvidevanju potrošniških potreb. Kaj se je v zadnjem desetletju spremenilo na tem področju in ali se nam danes obeta podobna globalna ekonomska kriza?

“Ekonomska kriza je bila pričakovana in oblikovanje ideje izdelka na podlagi preteklih zgodovinskih podatkov je logična pot, neodvisna od krize. Potrošniške potrebe so edine merodajne. Inovacije morajo v osnovi biti zmerne in v stalni povezavi s sposobnostmi gospodarstva, da le-te zmore proizvesti. V tej luči ne govorimo o inovaciji, ampak o stalnem razvoju izdelka. Izdelka, ki ima na trgu kupca. To je logika, ki jo mora vsako inovativno okolje spoznati. V Sloveniji imamo glede tega preveč različnih pogledov, od strogo inovacijskih (npr. inkubatorji, start up) pa do akademskih krogov, ki vidijo sliko z druge strani.

A resnica je bolj sistematična. Razvoj izdelka ali inovativnost je način razmišljanja, ki ga je moč usvojiti v šolskem procesu – govorim o osnovni šoli in naprej. Razvojno inovativno okolje podpira vedno več držav in pot tega okolja je povsod prepredena. Od predsednika vlade do najmanjšega podjetja ali naše agencije. Podjetja vsak dan razvijajo svoje izdelkein storitve. In čeprav bi lahko med njimi našli veliko inovacij, žal zelo redko dosežejo točko patentiranja. Tu smo Slovenci pregovorno slabi in zato okolica, bližnja in širša, to s pridom izkorišča. Mladi ljudje z idejami odhajajo,kar osebno dojemam kot širši problem družbe. Slovenija ima dober geografski položaj.

Smo v središču dogajanja in imamo zgodovinski potencial, pedigre, na katerem bi lahko snovali in nadgrajevali uspešne ideje ter tako postali pomemben člen v inoviranju ali nenehnem razvoju izdelkov. To ni misija nemogoče. Država kot ključni deležnik je na dobri poti, če bo v mladih podjetjihuvidela oz. prepoznala potencial in jih podprla, morda le z manjšim vložkom ali v obliki davčnih olajšav, namenjenih razvoju. A to je že vprašanje za drug intervju…”

Vrnimo se k javni agenciji SPIRIT Slovenija. Slednja skrbi za spodbujanje podjetništva, mednarodno sodelovanje, tuje investicije in tehnologije ter za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini. Kateri so najpomembnejši trenutni projekti in katere so danes prioritete agencije?

“V tem trenutku si z našo pestro paleto aktivnosti, ki je namenjena podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja, prizadevamo čim bolj pomagati slovenskemu gospodarstvu, podjetjem ter jim olajšati posledice, povzročene z epidemijo koronavirusa. V ta namen smo objavili javni razpis – ‘Razvojno – raziskovalni projekti za odpravo posledic COVID-19’, te dni bomo objavili še javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu za čas prvega vala epidemije COVID-19. V pripravi so tudi drugi ukrepi. Poleg tega smo v stalnem dialogu z uporabniki naših storitev, kar predstavlja osnovo za napredek pri kakovosti storitev in smeri našega razvoja.

V tem trenutku skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pozivamo podjetja, naj nam sporočijo svoj vidik na gospodarske spremembe in vpliv epidemije COVID-19 na njihovo mednarodno poslovanje, ter kaj bi potrebovali za uspešno poslovanje, kar bo naše vodilo pri oblikovanju učinkovitih podpornih ukrepov in instrumentov. V skladu s strateško usmeritvijo ‘vse na enem mestu’ je v tem trenutku tudi velik poudarek na digitalizaciji storitev javne agencije. Postopoma uvajamo digitalne izdelke (e-razpisi, iskalniki informacij, novice o podpornih storitvah, iskalnik lokacij za investicije, prijave na izobraževanja in dogodke, dogodki), ki bodo dostopni na enem mestu in v oblikah, ki so tehnološko najprimernejše za naše uporabnike.

Sicer pa naša ključna naloga ostaja krovno pozicionirati slovensko izvozno gospodarstvo na strateških trgih opredeljenih z vladnimi dokumenti ter privabljati investitorje v ključne panoge. Za uresničitev teh ciljev izvajamo digitalne marketinške kampanje z uporabo vodilnega pozicijskega slogana slovenskega gospodarstva ‘Green.Creative.Smart.’, s čimer tudi srednje velikim in malim slovenskim uspešnim podjetjem omogočamo krovno in celovito prepoznavnost na tujih trgih. Nemoteno potekajo tudi naši programi, s katerimi si prizadevano v slovenska podjetja vpeljati strategije trajnostnih načel poslovanja in poslovno odličnost.

Seveda pa ne smem pozabiti, da si na agenciji močno prizadevamo okrepiti področje tehnološkega razvoja. Obenem potekajo tudi intenzivne priprave na predstavitev Slovenije na svetovni razstavi, ki bo prihodnje leto potekala v Dubaju, vpeti pa smo tudi v priprave na predsedovanje Slovenije EU, pa še marsikaj drugega bi lahko naštel.”

Kako trenutno poteka delo v agenciji? Verjetno večina zaposlenih dela od doma, oziroma ste večino aktivnosti prenesli na splet – kakšne dodatne izzive to predstavlja za zaposlene?

“V skladu z odlokom vlade smo za preprečevanje širjenja koronavirusa v delovnem okolju za večino zaposlenih organizirali delo od doma. Že v prvem valu epidemije smo bili praktično čez vikend organizirani tako, da so zaposleni lahko nemoteno delali od doma. Pričeli smo z digitalizacijo naših storitev in aktivnosti, kar smo tako že imeli v načrtu, pandemija pa je vse to le še pospešila. Drugi val smo tako pričakali bolje pripravljeni, kljub vsemu pa se dnevno soočamo z različnimi izzivi, ki jih z dobro mero iznajdljivosti, potrpežljivosti in dobre volje sproti rešujemo. Nenehno imamo v mislih uporabnike naših storitev, zato se trudimo težave čim hitreje odpravljati ter jim nuditi vso pomoč in podporo, ki jo v tem trenutku potrebujejo. 

Pri samem izvajanju aktivnosti smo bili soočeni s številnimi izzivi. Klasični, ustaljeni načini izvajanja izobraževanj, dogodkov in ostalih aktivnosti, kar naenkrat niso bili možni. Seminarje in izobraževalne programe smo takoj, ko ni bila več mogoča drugačna izvedba, preselili na splet, kolikor je bilo mogoče hitro, v digitalno okolje pa smo preselili tudi druge aktivnosti, kot so investicijske konference in predstavitve slovenskega investicijskega okolja potencialnim tujim investitorjem, bilateralne gospodarske delegacije, predstavitve slovenskega gospodarstva tuji poslovni javnosti in potencialnim tujim kupcem in podobno.

Nemudoma smo se odzvali tudi na ponujene alternative organizatorjev poslovnih dogodkov v tujini, na primer v okviru načrtovanih predstavitev slovenskega gospodarstva na mednarodnih sejmih v tujini smo podjetjem omogočili predstavitve na digitalnih sejemskih prireditvah, če so jih organizatorji ponudili. Delo na daljavo potrebuje več usklajevanja tako znotraj agencije kot s podjetji, uporabniki naših storitev. Situaciji se še prilagajamo, tudi na račun kakšne dodatne ure dela, veseli pa smo, da smo našli nekatere alternativne rešitve in naše delo na nobenem področju kljub situaciji ni zastalo.

Ugotavljamo, da je možnosti precej, nameravamo jih izkoristiti v čim večji meri, se bomo pa morali na nove načine komuniciranja, mreženja in predstavitev vsi navaditi, predvsem podjetja, ki bodo morala izpeljati marsikatero prilagoditev, predvsem pa prilagoditi trženjske, prodajne pristope.”

 V zadnjem letu se veliko pozornosti posveča lesu. Promocija uporabnosti slovenskega lesa s strani agencije poteka tako doma, kot tudi za tuje trge. Poleg tega je bil 11. novembra prvič na sporedu ‘Dan slovenskega lesarstva’. Kakšen je Vaš komentar o promociji in tudi o Dnevu lesarstva?

“Agencija SPIRIT Slovenija že od leta 2013 izvaja različne aktivnosti za promocijo slovenskega lesa, lesenih izdelkov in objektov v javnosti, tako doma kot tudi v tujini. V tem času smo organizirali veliko število različnih odmevnih dogodkov, konferenc, seminarjev, razstav, gospodarskih delegacij, skupinskih sejemskih nastopov, showroomov, predstavitev in delavnic ter TV oddaj za različne ciljne skupine. Na njih želimo predstaviti različne možnosti uporabe lesa in v javnosti vzbuditi pozitiven odnos ter interes do te naravne dobrine. Tudi v prihodnje bomo z našimi aktivnostmi nadaljevali, saj želimo, da bi se ljudje zavestno odločali za uporabo izdelkov ter gradnjo objektov iz lesa.

To je še zlasti aktualno v času, ko smo soočeni s pandemijo in vse večjimi prizadevanji za varovanje okolja in bojem proti podnebnim spremembam. Prepričan sem, da ima Slovenija s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za izhod iz gospodarske in okoljske krize. Tudi 1. Dan slovenskega lesarstva, ki je potekal virtualno, je bil namenjen promociji in ozaveščanju o prednostih rabe lesa in lesnih izdelkov. Na dogodku smo obravnavali aktualne teme kot so stanje lesne industrije v Sloveniji, vpliv COVID krize, ukrepi države za spodbujanje vlaganj in razvoja v lesni panogi in druge, predvidena so tudi virtualna poslovna srečanja med lesnopredelovalnimi podjetji in arhitekti.

Na koncu smo slavnostno podelili 3. nacionalne nagrade za ‘Naj – leseno gradnjo 2020’, in sicer za odlično realizacijo lesene gradnje za objekte, zgrajene v zadnjih petih letih. Pri tem želim izpostaviti, da se projekti lesene gradnje, ki so sodelovali na našem natečaju, močno razlikujejo po izvedbi in namembnosti. Vsi pa so odličen pokazatelj, kaj vse se da narediti s premišljeno, kreativno in trajnostno uporabo lesa in dokazujejo, da je les primeren material tako za stanovanjske, javne, industrijske, gospodarske kot tudi druge objekte.Les je namreč naraven, topel material, ki ponuja bogat in prijeten ambient ter omogoča hitro gradnjo, predvsem pa veliko prilagodljivost različnim arhitekturnim zahtevam in željam uporabnikov. Les je naša prihodnost.”

 

EKSKLUZIVNO S Tomažem Kostanjevcem obširno o SPIRIT Slovenija in še o marsičem 2

(Foto: PR SPIRIT Slovenija/STA/Tamino Petelinšek)

 

Kaj pa glede preostalih aktualnih aktivnosti agencije – mislimo na spodbujanje podjetnic začetnic, na proti-koronsko finančno pomoč slovenskemu gostinstvu in turizmu, ter na predstavitev slovenskih dosežkov na področju vesoljskih tehnologij?

“Kot sem že zgoraj pojasnil, smo naše aktivnosti prilagodili novo nastalim razmeram. Morda bi izkoristil priložnost in na tem mestu omenil v tem trenutku precej aktualno pomoč podjetjem, ki so se znašla v težavah. Letos smo zagnali nov program brezplačne mentorske pomoči za podjetja, ki jim težave onemogočajo normalno poslovanje in ogrožajo njihov obstoj. Program ‘EARLY WARNING Slovenia’ povezuje podjetja v težavah z izkušenimi mentorji, ki jih na prostovoljni osnovi brezplačno mentorirajo in jim predlagajo možne rešitve za izboljšanje poslovanja.Letos smo ga zagnali pilotno in je namenjen tako podjetjem, ki šele zaznavajo prve znake težav v podjetju, kot tudi tistim, ki že imajo težave v poslovanju.

Pomoč podjetjem v stiski je brezplačna in temelji na visoki stopnji zaupnosti. Ker v zadnjem času ugotavljamo, da osredotočenje zgolj na klasične gospodarske sektorje, kot so kovinsko predelovalna industrija, elektro industrija, avtomobilska industrija, ni povsem v koraku z razvojem gospodarskih področij na globalni ravni, se trenutno usmerjamo tudi v promocijo novih prebojnih tehnologij, kot so vesoljske tehnologije, zelene tehnologije s ciljem trajnostnega razvoja, mobilnost in e-mobilnost, pametne tehnologije, ki zajemajo pametne zgradbe, pametne tovarne in pametna mesta, področje umetne inteligence, robotiko. 

Slovenska podjetja imajo na teh področjih vrhunske rešitve, naša naloga je, da jih čim bolje predstavimo čim širšemu krogu tujih kupcev. V letošnjem letu smo se nadejali dobrega sodelovanja s SRIPi, združenji, Kemijskim institutom ter IJS in seveda slovenskimi podjetji, ko smo načrtovali predstavitev slovenskega gospodarstva na največjem mednarodnem industrijskem sejmu na svetu, Hannover Messe. Na njem smo želeli širši javnosti predstaviti najnovejše dosežke in razvojne projekte na področju pametnih tehnologij, digitalizacije in robotike, žal je bil sejem zaradi pandemije COVID-19 odpovedan.

V načrtu imamo tudi vrsto spletnih konferenc za promocijo Slovenije kot lokacije za tuje investicije in promocijo slovenskega gospodarstva v tujini preko konkretnih rešitev: e-mobility, rešitve za zdravstveni sektor, krožno gospodarstvo, logistika, digitalizacija in umetna inteligenca. Za promocijo slovenskih podjetij in rešitev s področja vesoljskih tehnologij smo pripravili video predstavitev, ki je bila predvsem namenjena objavi na pre-EXPO Dubai. Gre za serijo dogodkov, ki v obdobju 365 dni do otvoritve svetovne razstave opozarjajo na vsebine, ki bodo predstavljene na samem EXPU med oktobrom 2021 in aprilom 2022.

Tej predstaviti je sledila tudi uspešna predstavitev slovenskih rešitev na področju pametnih mest. Na pomoč smo priskočili tudi kolegom s področja promocije turizma in prevzeli izvedbo javnega poziva za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu za čas prvega vala epidemije COVID-19, ki ga bomo predvidoma objavili v drugi polovici novembra.”

 Ali bo razstava Expo v Dubaju, ki je bila sicer zaradi pandemije preložena za eno leto, za agencijo Spirit Slovenija najpomembnejši dogodek leta 2021 in kaj vse sodi med vaše približevanje k tej razstavi, ki že poteka v obliki projekta ‘Pre-Expo’?

“Predstavitev Slovenije na svetovni razstavi Expo Dubaj bo naslednje leto zagotovo najobsežnejši projekt naše agencije, saj je SPIRIT Slovenija nosilka priprave in izvedbe programske vsebine predstavitve Slovenije v Dubaju. Poleg tega bo Slovenija v drugi polovici leta 2021 že drugič predsedovala Svetu EU, kar bo izziv tudi za našo agencijo. Zaradi izjemne zahtevnosti projekta predstavitve Slovenije na Expo Dubaj že ves čas potekajo intenzivne priprave programa našega nastopa, aktivno pa smo vpeti tudi v pripravljalne aktivnosti organizatorja svetovne razstave.

Namreč, ker je bila svetovna razstava zaradi pandemije Covid 19 prestavljena za leto dni, so se organizatorji odločili, da bodo v tem vmesnem času izvajali serijo virtualnih dogodkov (t. i. Pre-Expo), ki sledijo tematsko zastavljenim tednom prihodnje razstave, ter s tem izkoristili pridobljeni čas za uvajanje v tematike, ki se bodo odvijale naslednje leto. Na ta način so državam ponudili možnost, da predstavijo svoje aktivnosti, dosežke in presežke na različnih področjih. Slovenija je kot ena redkih držav udeleženk dobila priložnost za predstavitev aktivnosti in dosežkov ter podjetij na izbranem področju že na dveh dogodkih, in sicer na temo vesolja ter na temo pametnih mest.

Obe predstavitvi sta bili izjemno uspešni in odlično sprejeti tako pri organizatorju kot tudi med državami udeleženkami. Predstavitev Slovenije na svetovni razstavi Expo Dubaj bo naslednje leto zagotovo najobsežnejši projekt naše agencije. Poleg tega bo Slovenija v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU, kar bo izziv tudi za našo agencijo, saj se bo odvilo kar nekaj aktivnosti tudi na področjih promocije slovenskega gospodarstva ter slovenskega investicijskega in poslovnega okolja ter podjetniškega in tehnološkega razvoja. Nekatere bomo v sodelovanju z drugimi institucijami in partnerji izvajali tudi na SPIRIT Slovenija.”

Koliko pa je agencija vpletena v promocijo Slovenije prek sodelovanja z NBA košarkarsko ekipo Dallasa, v kateri blesti Luka Dončič? Če se ne motimo, je za letos predvideni program aktivnosti skrčil Covid-19, kaj pa se obeta za leto 2021?

“Slovenski športniki že od osamosvojitve nosijo ime Slovenije po celem svetu, z odmevnimi uspehi pa dvigajo njeno prepoznavnost in so zato odlični ambasadorji Slovenije, njenega gospodarstva in turizma. K partnerstvu s košarkarskim klubom Dallas Mavericks smo skupaj z MGRT, STO in UKOM, MZZ in mestom Ljubljana pristopili z željo po krepitvi in povečanju prepoznavnosti Slovenije, nacionalne znamke I feel Slovenia ter predstavitve države, njene edinstvenosti, nišnosti, gospodarskih, naložbenih in turističnih priložnosti. Ameriško tržišče je s strani vladne strategije določeno kot prioritetno tržišče tako za povečevanje blagovne menjave oz. izvoz slovenskih izdelkov in storitev, kot tudi trg, iz katerega pričakujemo najresnejše in kapitalsko ter panožno ustrezne investitorje.

Slogan slovenskega gospodarstva je ‘zeleno, kreativno, pametno’ in če temu dodamo še šport, imamo formulo uspešne povezave našega gospodarstva s Teksasom in ZDA na dlani. Ameriška zvezna država Teksas je namreč po BDP deseto največje gospodarstvo na svetu, v zadnjem desetletju je med vodilnimi na svetu na področju visoke tehnologije, IKT, letalske in vesoljske industrije ter obnovljivih virov energije, kar predstavlja obilo priložnosti za slovenska podjetja. V okviru začrtanih aktivnosti smo načrtovali izvedbo velike poslovne konference, na kateri bi tuji poslovni javnosti predstavili ponudbene zmožnosti slovenskega gospodarstva pa tudi turistične zmogljivosti in znamenitosti.

S tem smo želeli pritegniti Američane, ne samo k povezovanju s slovenskimi poslovnimi partnerji in potencialnimi dobavitelji temveč tudi k obisku Slovenije tako v poslovne, kot turistične namene. Letos je pandemija sicer malo spremenila načrte na tem področju, nadejamo pa se, da se razmere čim prej umirijo in življenje steče koliko toliko normalno, kar pomeni tudi nadaljevanje začrtanih aktivnosti na že ustaljene načine, ki smo jih vajeni tako na strani podpornih institucij, predvsem pa so jih vajena domača in tuja podjetja. 

Nedvomno pa se bomo novim razmeram morali prilagoditi vsi skupaj, zato na tem mestu še enkrat pozivam podjetja, da nekaj svojih naporov usmerijo tudi v digitalizacijo poslovnih procesov in zelo pomembno – v digitalizacijo prodajnih poti in promocijskih gradiv.”

SPIRIT Slovenija običajno posveča veliko pozornosti izobraževanju slovenskih podjetnikov. Kako močno negativno je letošnja pandemija vplivala na ta segment aktivnosti agencije?

“Na SPIRIT Slovenija se dobro zavedamo, da se lahko le dobro pripravljena in usposobljena podjetja uspešno soočajo z izzivi na domačem in globalnem trgu, zato med naše aktivnosti sodijo tudi številna izobraževanja in seminarji, s katerimi jim skušamo olajšati poslovanje. Že spomladanske razmere, ko je bila razglašena epidemija, smo v veliki meri izkoristili za to, da smo samostojno ali v sodelovanju z drugimi institucijami, predvsem tujimi bilateralnimi zbornicami slovenskim podjetjem ponudili številne informativne vsebine. Seminarjev o razmerah na tujih trgih in načinih poslovanja na mednarodnih trgih se je udeležilo celo več podjetij, kot v preteklih letih.

Izobraževalne programe smo sprva izvajali ‘hibridno’, saj je bilo druženje predstavnikov podjetij omogočeno, nismo pa mogli zagotoviti prisotnosti tujih strokovnjakov in predavateljev, na katerih temeljijo praktično vsi naši izobraževalni programi. S tem smo želeli zagotoviti vsaj mreženje med slovenskimi podjetji. V nadaljevanju smo, kot sem že prej omenil, zaradi trenutnih razmer morali tudi ta izobraževanja izvajati virtualno. V zadnjem času smo na ta način pripravili spletno izobraževanje za vstop v ZDA – Enter USA, pa program digitalnega marketinga za izvoznike, pa denimo trojček investicijskih webinarjev za nosilce investicijskih projektov in usposabljanje za ženske podjetnice ABC podjetništva. 

Na splet smo delno morali prestaviti tudi program Vodenje izvoznega poslovanja – International Trade Management (ITM). Način digitalne izvedbe aktivnosti smo skušali prilagoditi tako, da so učinki kar najbolj podobni tistim klasičnim. Malce je bilo potrebno prilagoditi časovnice in omogočiti tudi več časa za individualno obravnavo slušateljev s strani strokovnjakov in predavateljev, a po odzivih udeležencev nam je to dobro uspelo. Nedvomno pa podjetja pogrešajo tako medsebojne stike kot stike s potencialnimi tujimi poslovnimi partnerji v živo, zato se kot rečeno nadejamo čim prejšnje umiritve situacije.

Za konec še vprašanje o tujih investicijah v Slovenijo. Kaj napovedujete za bližnjo prihodnost, potem, ko se je nedavno bonitetna ocena Slovenije še popravila in kam bi Vi osebno danes investirali v slovenskem gospodarstvu, če bi bili tujec?

“Tuje neposredne investicije so za razvoj slovenskega gospodarstva zelo pomembne, saj bistveno pripomorejo k gospodarski rasti, izvozu, prenosu znanj in tehnologij ter vzpostavljajo nove poslovne povezave v slovenskem okolju. Po podatkih Banke Slovenije vrednost tujih investicij v naši državi narašča. Razlogov za to je več: stabilnost poslovnega okolja in makroekonomskih kazalcev, spodbudno poslovno in investicijsko okolje, pravni red in urejena zakonodaja. Znaten delež pa k temu pripomorejo tudi aktivnosti, ki jih za promocijo in privabljanje tujih investitorjev izvaja naša agencija.

Slovenija ponuja veliko priložnosti za greenfield in brownfield investicije v industrijah, ki so visoko avtomatizirane in proizvajajo vrhunske tehnološke izdelke. Mednje sodi robotika, medicinska oprema, biotehnologija, elektronske naprave, kompozitni materiali in še številne druge. Naša delovna sila in inženirji proizvajajo izdelke, ki so v Evropi in svetu že desetletja cenjeni zaradi kakovosti. Ena naših glavnih prednosti je ustvarjalen in zelo produktiven kader ter vrhunska središča za raziskave ter razvoj, zato Slovenijo tuji investitorji pogosto izberejo za svoj center raziskav in razvoja (predvsem na področju farmacije, gradbenih materialov, biotehnologije, kemične industrije …).

Eden od strateških ciljev Slovenije je povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in ker se tudi Slovenija že spopada s pomanjkanjem ustreznega kadra, pričakujemo, da bodo novi investicijski projekti v Sloveniji bolj kapitalsko intenzivni in bo ustvarjenih sicer v povprečju manj delovnih mest na posamezno investicijo kot v preteklosti, vendar bodo ta ustvarjala višjo dodano vrednost.

Pričakujemo, da se bo zanimanje za investiranje v Slovenijo v prihodnjih letih še povečalo, ne toliko zaradi izboljšanja bonitetne ocene Slovenije, kot zaradi dejstva, da si podjetja iz razvitih držav prizadevajo za krajšanje svojih nabavnih verig in se zato ozirajo tudi po bližjih lokacijah, kamor sodi tudi Slovenija. Po drugi strani pa tudi zaznavamo, da nas podjetja iz bolj oddaljenih trgov vse bolj prepoznavajo kot izvrstno vstopno točko na evropski trg.”

 

EKSKLUZIVNO S Tomažem Kostanjevcem obširno o SPIRIT Slovenija in še o marsičem 3

(Foto: PR SPIRIT Slovenija/STA/Tamino Petelinšek)

 

Članek je avtorsko zaščiten!

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.