Evropska komisija je konec tedna objavila jesensko gospodarsko napoved 2018. Splošna rast naj bi se nadaljevala, vendar bo manj dinamična, zaznamovala pa jo bo tudi visoka negotovost. Po napovedih naj bi se rast v evrskem območju zmanjšala z 2,4 %, kolikor je znašala leta 2017 in je najvišja vrednost v zadnjih 10 letih, na 2,1 % leta 2018.
V letu 2019 naj bi se rast v državah EU dodatno umirila na 1,9 %, v letu 2020 pa še na 1,7 % (foto: Evropska komisija).
Enak vzorec se pričakuje za EU-27, pri čemer napovedana rast znaša 2,2 % v letu 2018, 2,0 % v letu 2019 in 1,9 % v letu 2020. Po napovedih Evropske komisije naj bi se BDP v Sloveniji letos povečal za 4,3 %, naslednje leto za 3,3 %, leta 2020 pa za 3,0 %. Rast naj bi se nadaljevala v vseh državah, čeprav počasneje. Čedalje bolj jo bodo poganjali domača potrošnja in naložbe, slednje pa naj bi še naprej podpirali tudi pogoji financiranja in visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti.
Prvič po letu 2007 naj bi se v letu 2019 naložbe povečale v vseh državah članicah. Po drugi strani bodo rast zavirali naraščajoča globalna negotovost, mednarodne trgovinske napetosti in višje cene nafte. Brezposelnost v evrskem območju naj bi se po napovedih letos zmanjšala na 8,4 % ter nato na 7,9 % v letu 2019 in 7,5 % v letu 2020. V EU-27 naj bi brezposelnost letos znašala 7,4 % in nato v letu 2019 upadla na 7 % in v letu 2020 na 6,6 %.
To bi pomenilo najnižjo stopnjo brezposelnosti od začetka mesečnih serij merjenja brezposelnosti januarja 2000. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji naj bi letos znašala 5,6 %, naslednje leto naj bi upadla na 5,3 %, leta 2020 pa na 5,1 %. Skupna inflacija naj bi v obdobju napovedi ostala zmerna. V evrskem območju bo inflacija v letih 2018 in 2019 znašala 1,8 %, leta 2020 pa se bo upočasnila na 1,6 %.%. V Sloveniji naj bi inflacija letos znašala 2,0 %, naslednje leto 2,3 %, leta 2020 pa 2,2 %.
Javnofinančni primanjkljaj evrskega območja kot delež BDP-ja se bo zaradi nižjih odhodkov za obresti letos predvidoma še naprej zmanjševal. Po pričakovanjih naj bi se povečal z 0,6 % BDP-ja v letu 2018 na 0,8 % v letu 2019 in se zmanjšal na 0,7 % v letu 2020. Javnofinančni primanjkljaj v EU-27 naj bi se po pričakovanjih povečal z 0,6 % BDP-ja v letu 2018 na 0,8 % v letu 2019 in se zmanjšal na 0,6 % v letu 2020.
Delež javnega dolga v BDP-ju v evrskem območju naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 86,9 % BDP-ja v letu 2018 na 84,9 % v letu 2019 in na 82,8 % v letu 2020, v primerjavi z najvišjo ravnjo 94,2 %, kolikor je znašal v letu 2014. Delež dolga sektorja država naj bi se v EU-27 zmanjšal z 80,6 % BDP-ja v letu 2018 na 78,6 % v letu 2019 in na 76,7 % v letu 2020. Napoved je pripravljena v času velike negotovosti in številnih medsebojno povezanih negativnih tveganj.
Uresničitev katerega koli od teh tveganj bi lahko povečala druga tveganja in njihov učinek. Med tveganji so denimo pregrevanje v ZDA, ki lahko povzroči hitrejše zviševanje obrestnih mer in dodatne napetosti na finančnih trgih, ali morebitne nove trgovinske napetosti. Znotraj EU negotovost vzbujajo dvomi o kakovosti in vzdržnosti javnih financ v močno zadolženih državah, obstajajo pa tudi tveganja z zvezi z izidom pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU. Skratka – ekonomskih tveganj bo več.
Vendar ne gre le za ekonomska tveganja – tudi politične napetosti med ZDA, Rusijo, Kitajsko, Iranom in Saudovo Arabijo imajo lahko hitro negativne učinke na ekonomijo EU.