Evropska komisija vsako leto štirikrat objavi svoje napovedi za sektor gospodarstva. Včeraj je tako objavila zimsko gospodarsko napoved 2023, kjer se ugotavlja, da je šlo EU v zadnjih mesecih malce bolje od pričakovanj in da se bomo najbrž izognili recesiji. Vseeno pa ostaja precej negotovosti, sploh glede inflacije in morebitnih izbruhov novih težav zaradi globalnih geopolitičnih napetosti.
V življenju gredo običajno stvari slabše od pričakovanj, tokrat pa … (foto: slovenia.representation.ec.europa.eu)
Kot je včeraj javnosti razodel evropski komisar za ekonomijo Paolo Gentiloni, je gospodarstvo EU v leto 2023 vstopilo v boljšem položaju, kot se je zdelo po lanski jesenski napovedi. Včerajšnja zimska napoved namreč izboljšuje obete za rast za leto 2023 na 0,8 % v EU ter 0,9 % v območju evra (medtem ko stopnja pričakovane rasti za leto 2024 ostaja nespremenjena in sicer 1,6 % v EU, oziroma 1,5 % v območju evra).
Komisija EU je v poročilu ugotovila, da so ostale ravni plina v skladiščih nad sezonskim povprečjem prejšnjih let, veleprodajne cene plina pa so celo padle precej pod ravni izpred vojne. Sami so vzroke za kar te presenetljivo pozitivne razmere pripisali diverzifikaciji virov oskrbe z energijo in velikemu zmanjšanju porabe. Presenetljivo dobro gre tudi evropskemu trgu dela, saj je stopnja brezposelnosti do konca leta 2022 ostala na najnižji ravni doslej – le 6,1 %.
Čeprav po uvodnih januarski podatkih po eni strani kaže, da naj bi se tudi gospodarska aktivnost v prvem četrtletju letošnjega leta izognila recesiji, pa se potrošniki in podjetja še naprej soočajo z visokimi stroški energije, prav tako je osnovna inflacija januarja še vedno naraščala. »Napoved inflacije je bila v primerjavi z jesensko napovedjo popravljena nekoliko navzdol, predvsem zaradi razvoja na energetskem trgu.
Skupna inflacija naj bi se po napovedih v EU zmanjšala z 9,2 % v letu 2022 na 6,4 % v letu 2023 in na 2,8 % v letu 2024. V območju evra naj bi se zmanjšala z 8,4 % v letu 2022 na 5,6 % v letu 2023 in na 2,5 % v letu 2024. Zaostrovanje denarne politike se bo zaradi inflacijskih pritiskov nadaljevalo, kar bo negativno vplivalo na poslovno dejavnost in zaviralo naložbe,« pravijo s Komisije EU.
Še vedno torej ostaja nekaj negotovosti, sploh v času nenehnih geopolitičnih napetosti, vojn in naravnih katastrof. Komisija je še dodala zanimivo napoved, da bi se zunanje povpraševanje lahko izkazalo za trdnejše tudi po ponovnem odprtju Kitajske, kar pa bi lahko spodbudilo svetovno inflacijo.