Novo ekološko poročilo mreže Zero Waste Europe pravi, da Evropska unija že dovolj zmogljivosti za sežiganje odpadkov in da bi bilo potrebno po vsej EU in tudi v Sloveniji uvesti moratorij na gradnje novih sežigalnic.

V najnovejšem strokovnem poročilu mreže organizacije Zero Waste Europe (ZWE), katere aktivni član je tudi slovenska naravovarstvena organizacija Ekologi brez meja (EBM), piše, da se je v državah EU od leta 2004 do leta 2020 povečala zmogljivost za sežiganje odpadkov za približno 8 milijonov ton letno, leta 2020 pa je bila vseeno neizkoriščena slaba tretjina (oz. 60 milijonov ton) skupnih zmogljivosti za sežiganje odpadkov.

Do konca letošnjega leta bi lahko skupna zmogljivost v EU narasla na približno 220 milijonov ton, kar je po mnenju ZWE preveč. “V dobi, ko sta ravnanje z odpadki in okoljska trajnost v središču pozornosti, so ugotovitve te študije jasne: čas je za moratorij na sežiganje. Ob pretečih presežkih zmogljivosti in ciljih recikliranja mora EU ponovno oceniti vlogo sežiga v svoji hierarhiji ravnanja z odpadki,” je izjavil Janek Vahk z ZWE.

Gre za širšo naravovarstveno zgodbo, saj sežiganje odpadkov prinaša vrsto za zdravje nevarnih vidikov. Tako so v izjavi za javnost ob predstavitvi študije ZWE poudarili, da se mejna vrednost za smrtno škodljive dioksine ni posodobila že od leta 1989, Evropska agencija za varnost hrane pa je medtem do danes znižala mejno vrednost za dopustno mejo tedenskega vnosa dioksinov prek hrane za 35-krat!

Znanost je torej ugotovila, da so dioksini 35-krat bolj strupeni, kot so mislili pred 34 leti. V prid nove študije ZWE, ki sledi že sprejetim moratorijem na Škotskem, Danski, v Walesu in v flamskem delu Belgije, govori tudi sveža odločba sodišča v Sofiji. Po kar osmih letih pravdanja je namreč sodišče razveljavilo presojo vplivov na okolje za sežigalnico odpadkov v bolgarski prestolnici, ki naj bi letno sežgala 180 tisoč ton odpadkov.

»Sodišče je presodilo, da bi sežigalnica, vredna 180 milijonov evrov, ogrozila zdravje prebivalcev Sofije, onesnažila zrak, ustvarila strupen pepel in dodaten promet. Sodišče je zaključilo, da oblasti niso zagotovile ustrezne udeležbe javnosti in niso ocenile zdravstvenih tveganj za prebivalstvo, ki ga je projekt neposredno prizadel. Ugotovljene so bile tudi resne pomanjkljivosti pri analizi vpliva na kakovost zraka,« so pojasnili z mreže ZWE in z društva EBM.

Dodali so še, da je bila zaradi tehničnih in administrativnih zamud bolgarska vlada že v začetku leta primorana vrniti vsa EU sredstva sofinanciranja za ta projekt. Zaradi vsega navedenega so zaključili, da v Sloveniji velike dodatne kapacitete za (so)sežig dolgoročno niso potrebne, poleg tega pa bi zakonske novosti in sproščanje kapacitet v tujini le še poslabšali že tako precej vprašljivo ekonomičnost novih večjih sežigalnic.