V dneh pred začetkom novega šolskega leta so iz društva Ekologi brez meja na različne slovenske pedagoške naslove posredovali obsežna izobraževalna gradiva na temo preprečevanja nastajanja odpadkov, še posebej tistih iz plastike. Poleg tega so pristojno šolsko ministrstvo nagovorili s pobudo, da šolam s sistemskimi spremembami v času, ko tudi mlade skrbi problematika okolja, pomagajo preiti od praznih besed h konkretnim dejanjem.
Ne gre le za onesnaževanje med poukom, ampak tudi na šolskih prireditvah in aktivnostih zunaj šole, predvsem na šolskih ekskurzijah (foto: pixabay.com)
Tik pred startom novega šolskega leta so v združenju ‘Ekologi brez meja’ nagovorili slovenske izobraževalne ustanove, k ukrepanju pa so pozvali tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZS). Ekologi so naokrog razposlali številna izobraževalna gradiva, s katerimi bi radi osvestili ljudi glede preprečevanje nastajanja odpadkov, boljšega ravnanje z odpadki in zmanjševanja uporabe plastike.
Poleg tega so poudarili, da se vse več učiteljev in staršev obrača na njihovo okoljevarstveno organizacijo prav zaradi nezadovoljstva nad pretirano uporabo plastike in ustvarjanjem prevelikih količin nepotrebnih odpadkov v vrtcih in šolah. Pri tem pa ‘Ekologi brez meja’ opozarjajo na proitislovja, ki so jih šolske ustanove polne. “Kruh, pakiran v plastiko, avtomati polni sladkih pijač v plastenkah in plastične vrečke so stalnica tudi v šolskih prostorih, kjer mlade sicer učbeniki in delovni zvezki nagovarjajo k odgovornemu ravnanju z okoljem.
Nekatere šole sicer vlagajo veliko truda v korake za zmanjševanje odpadkov, a je praksa v šolskih prostorih, velikokrat tudi zaradi rigidnih predpisov, drugačna,” so resnično stanje opisali varuhi narave. Stanje v šolah pa je običajno le odsev splošnega stanja v družbi. Tako se na eni strani na veliko propagira trajnostni razvoj, na drugi pa se problem plastičnih vrečk po ‘evropski direktivi’ rešuje tako, da se brezplačnim vrečkam določi cena (kar je popolen absurd).
Ker aktivnosti Ekologov brez meja in sorodnih društev prinašajo več konkretnih rezultatov od vseh evropskih direktiv, lahko le upamo, da bodo šolski delavci ta zadnja pripročila vzeli resno in potem tudi sami dali vzgled otrokom. Potem bodo ti otroci najprej dali vzgled svojim vrstnikom, kasneje v življenju pa še svojim družinam, tako da bi lahko bi lahko v naslednjih dveh desetletjih kar sami (brez ‘modrosti’ EU) dokočno oklestili uporabo plastike v vsakdanjem življenju.