Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta je pravkar objavil novo svetovno lestvico konkurenčnosti. Slovenija je med 67 sodelujočimi državami letos zasedla 46. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Ker pa je nekaj podatkov protislovnih, to zbuja dvome o pravilnosti zaključkov te statistične analize.

Globalno poročilo Mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) s sedežem v švicarski Lausanni za Slovenijo pravi, da je po pandemiji slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa prihaja do upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize, visoke inflacije in do pomanjkanja delovne sile. Tudi kakovostna in učinkovita slovenska infrastruktura naj bi v zadnjem obdobju oslabela.

Že ta informacija zbuja prve dvome o parametrih ocenjevanja uspešnosti, saj se slovenska prometna infrastruktura pravkar opazno modernizira, predvsem kar se tiče železnic. Telekomunikacijska struktura je prav tako na visoki stopnji in ‘5G pokritost’ je zagotovo boljša kot pred leti, energetska infrastruktura pa se prav tako modernizira z vse večjo uporabo sončne energije, kmalu naj bi se širila Nuklearka v Krškem…

Poslabšale naj bi se vladna in poslovna učinkovitost ter gospodarska uspešnost, čeprav je Slovenija po deležu izvoza blaga v BDP na 2. mestu na svetu in po obsegu mednarodne menjave v BDP na 4. mestu na zemeljski obli. Izboljšal se je tudi položaj pri indeksu ekonomske kompleksnosti, po prihodkih  turizma v % BDP je naša država na 14. mestu, glede nizkih življenjskih stroškov na 17. mestu in stroških najema poslovnih prostorov na 12. mestu.

Tudi nekateri drugi zaključki analize IMD so dokaj protislovni. »V sklopu vladna učinkovitost, kjer ocenjujejo zdravje javnih financ, fiskalno politiko, kakovost in učinkovitost institucionalnega okvira, poslovno zakonodajo ter družbeni okvir, ki naj zagotavlja poštenost, pravičnost, enakost in varnost, smo letos zabeležili padec za 1 mesto na 46. mesto. Občutno, za 4 mesta, smo izboljšali uvrstitev pri javnih financah.

Predvsem z vidika upravljanja javnega dolga in nižjega javnofinančnega primanjkljaja,« piše v poročilu. Kako je lahko vladna učinkovitost slabša, če je stanje v javnih financah, ki so temelje za uspešno delovanje države, istočasno boljše? Podobno gredo v negativno smer ocene na področjih prilagodljivosti in transparentnosti vladne politike, institucionalnega spodbujanja konkurenčnost, poslovne učinkovitosti, produktivnosti, razmer na trgu dela…

Glede napovedi za bližnjo prihodnost pa v poročilu piše, da bo morala Slovenija za izboljšanje konkurenčnosti povečati učinkovitosti in kakovosti javnih storitev (digitalna preobrazba), izboljšati dostop do usposobljene delovne sile, povečati produktivnost in dodano vrednost na zaposlenega, davčno razbremeniti plače visoko usposobljenih kadrov ter pospešiti zeleni in digitalni prehod v podjetjih.

Prav tako bi morala po mnenju IMD Slovenija povečati učinkovitosti energetske infrastrukture, infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov ter še dodatno povečati letalsko povezljivost. Tudi povečanje letalske povezljivost pa zbuja precej dvomov, saj to običajno pomeni visoke državne finančne injekcije, pri tem pa ni nobene garancije, da bodo potem za Republiko Slovenijo koristi dejansko večje od stroškov.