Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo novico, da je v prvem kvartalu letošnjega leta na slovenskih cestah umrlo 10 ljudi. To je sicer najmanj v zadnjih 27 letih, a tudi na ministrstvu sami priznavajo, da se trendi v prometu lahko hitro spremenijo, saj naj bi bili za točno 93 % odstotkov vseh prometnih nesreč krivi ljudje. Novica bi tako morda bolj sodila v delokrog Ministrstva za notranje zadeve.
Z Ministrstva za infrastrukturo (MZI) so sporočili, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta (vključno s prvim tednom meseca aprila) zaradi prometnih nesreč na slovenskih cestah umrlo 10 ljudi, kar je najmanj že vse od leta 1997. Na MZI se sicer zavedajo, da se trendi v prometu lahko zelo hitro spreminjajo, vendar pa bi morali upoštevati tudi majhnost analiziranih kategorij za območje Slovenije.
Če na primer v nekje v Sloveniji prevrne osebno vozilo in je pri tem 5 žrtev, bo že ta enkratni dogodek najbrž kar opazno negativno vplival na celoletne statistične podatke. Ker je tudi po podatkih MZI kar za 93 % odstotkov vseh prometnih nesreč krivda na strani ljudi (ne pa infrastrukture ali npr. napak na vozilih), je torej ključno, da ljudje vozijo odgovorno, da spoštujejo vse predpise in da se tudi prilagajajo razmeram na cestah.
»Prihajajo meseci, ki bodo prometno bolj obremenjeni, na cestah bo tudi več ranljivih skupin udeležencev (kolesarji, motorist). Pomladni in poletni meseci so običajno tisti, ko ugodne vremenske razmere lahko dajejo lažen občutek varnosti, vendar pa prinašajo veliko tveganj. Vsak dan se zato velja spomniti na osnove prometne varnosti: pripetost, prilagojena hitrost, brez alkohola ter brez uporabe telefona in drugih motilcev pozornosti,« sporočajo z MZI.
Spomnili so še, da so bili z ‘Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa’ že do leta 2030 zastavljeni zahtevni vmesni cilji, končni cilj prizadevanj za izboljšanje prometne varnosti pa je ‘Vizija Nič’, oziroma leto, ko na slovenskih cestah ne bo prav nobene smrtne žrtve.