Varnostna služba slovenskega spleta, oziroma sodelujoči pri programu Varni na internetu, za katerim stoji Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, je pred kratkim pripravila zanimivo analizo o tem, katerih 10 človeških ‘slabosti’ najraje poskušajo izkoristiti spletni kriminalci.
Spletni kriminalci so postali dobri poznavalci človeške psihologije (foto: varninainternetu.si)
Podobno, kot se na primer v športu in v politiki poskuša izkoristiti slabosti nasprotnika, tako se tudi spletni kriminalci načrtno posvečajo najbolj ranljivim točkam svojih potencialnih žrtev. Zato so sodelavci pri programu Varni na internetu, ki ga vodi Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, pripravili seznam z desetimi človeškimi psihološkimi lastnosti, ki jih največkrat poskušajo izkoristiti spletni kriminalci.
Na seznamu ‘Top 10 človeških ranljivost na spletu je prva radovednost (primer: ‘A si to ti v videu?’), druga je pohlep oz. želja po hitrem zaslužku (npr.: ‘obljubljamo 300% donos za vlaganje v kriptovalute’) in tretja ljubezen (izmišljene zgodbice in obljube o ‘večni’ ljubezni). Nato sta tu strast (prepričevanje v zasebno pošiljanje golih posnetkov, sledi pa izsiljevanje z javno objavo – ‘sextortion’) in strah (sporočila iz kategorije ‘ukrepajte takoj, sicer se bo nekaj zgodilo’).
Sledijo naivnost (kitajske Gucci torbice za 20 evrov), nepozornost (phishing strani ali zamaskirani virusi v navidezno običajni datoteki). Nato so navedeni še sočutje (zgodbice o vojaku na fronti, zdravnikih v Afriki, vdovcu z majhnimi otroki), naveličanost (uporabniki postanejo preobremenjeni in se nehajo odzivati na opozorila in drobni tisk) ter kot zadnje ignoriranje opozoril (ne-uporaba močnih gesel in dvofaktorskega preverjanja, aplikacije iz ne-uradnih virov).
In kako se vsemu temu izogniti? »Za lastno varnost na spletu vsaj do neke mere poskrbimo tako, da uporabljamo unikatna in kompleksna gesla, vključimo dvofaktorsko preverjanje, kjer je to mogoče. Prav tako ne vnašamo podatkov v obrazce na straneh, kamor nas pripelje neznana spletna povezava v sporočilu. Pred nakupom vedno preverimo spletno trgovino in ne verjamemo naivno obljubam o hitrem zaslužku in izjemno ugodnih ponudbah prek spleta.
Vedno preberemo drobni tisk, preden vpišemo svojo telefonsko številko ali druge osebne podatke in tako preverimo, komu bodo ti pravzaprav posredovani. V kolikor nismo prepričani, zakaj smo prejeli neko sporočilo, to preverimo pri pošiljatelju in ne odpiramo priponk neznanega izvora,« so še pojasnili s spletne strani Varni na Internetu.