Slovenska vlada se je na zadnji dopisni seji seznanila tudi s podrobnostmi glede načrtovanega odstrela volkov v obdobju od oktobra 2017 do september 2019. Ljudje in volkovi od nekdaj težko sobivamo na istem prostoru, zato sta osrednja cilja upravljanja velikih zveri v Sloveniji ohranjanje populacije v ugodnem stanju in zagotavljanje ustrezne ravni sobivanja.
Znan je primer, ko so ZDA leta 1995 uvozile kanadske volkove v Yellowstonski narodni park, s čemer so obnovili ekosistem, ki je bil zaradi iztrebljenja volkov leta 1925 že močno ogrožen (foto: pixabay.com)
Po poročilu Ministrstva za okolje in prostor (MOP) so neposredni posegi v populacijo volkov neizbežni. Radi bi namreč zagotovili širjenje volkov na takšen način, da se bodo slovenski rejci, ki niso več navajeni na njihovo prisotnost, lahko postopno prilagodili novim okoliščinam. S tem se želi preprečiti, da bi se zaradi prehitrega širjenja populacije volkov ne povečala nestrpnost in odklonilni odnos rejcev za uvajanje metod preprečevanja škod ter s temi preventivnimi ukrepi povečali pripravljenosti rejcev na sobivanje.
“Tako se bo laže zagotavljalo dolgoročen obstoj volka na ozemlju Slovenije, saj bi v nasprotnem primeru tvegali spremembo ugodnega stanja populacije ter stopnjevanje odklonilnega odnosa nekaterih interesnih skupin do volka zaradi (pre)hitrega naraščanja konfliktov. Poleg cilja vključevanja in soodločanja deležnikov v proces upravljanja je moralni ter zakonski cilj tudi trajnostno upravljanje z volkom, kar pomeni, da se mora zagotoviti vse pogoje za dolgoročni obstoj populacije v ugodnem ohranitvenem stanju na našem ozemlju,” so zapisali na spletni strani MOP-a.
Za izpolnitev tega cilja je ključen doprinos raziskav in strokovnega dela na področju biologije in ekologije vrste. Da bi bilo zato upravljanje z volkom strokovno podprto v največji možni meri, MOP aktivno pristopa k spodbujanju raziskovanja in spremljanju stanja volka pri nas – financira ali sofinancira projekte, ki pridobivajo strokovne zaključke o ekologiji, razširjenosti in številčnosti vrste.
Poleg tega se MOP posveča tudi projektom o uspešnih načinih sobivanja človeka in volka ter vzpostavlja in spodbuja primere dobrih praks zmanjševanja konfliktov med človekom in volkom. Ker je trenutno največja grožnja dolgoročnemu obstoju volka na slovenskem ozemlju prav človek (preko nizke strpnosti do sobivanja in konstruktivnega reševanja konfliktov), vlada predlaga iz naslova družbene sprejemljivosti posegati v populacijo. Populacijo volkov, ne ljudi, da ne bo pomote.